DVANAJSTI KOPRA: “KJER SI TI, SMO TUDI MI!”

Navijaška skupina 12. Kopra je nastala sprva na pobudo nogometnih navdušencev, in sicer leta 2002. Želja navijačev je bila podpreti koprski nogometni klub in postati kot njihov 12. igralec (od tod tudi izvira samo ime navijaške skupine). Nato so bili nekaj let aktivni zgolj na nogometnem stadionu, ko jih je leta 2006 povabil k sodelovanju koprski rokometni klub, takrat RK Cimos Koper.

Z vse boljšimi rezultati koprskih rokometašev se je med člani navijaške skupine povečalo tudi zanimanje za ogled rokometnih tekem. Z uspehi rokometašev se je tako povečalo tudi število članov v sami navijaški skupini. Od takrat naprej navijaška skupina spremlja koprske rokometaše na vseh domačih in številnih tujih gostovanjih. Serija dogodkov v preteklosti pa je pripeljala do tega, da danes navijači navijajo zgolj za rokometni klub.

Velika navijaška vnema pa se je pokazala tudi v sezoni, ko so se koprski rokometaši uvrstili v evropska ligaška tekmovanja. Velika strast do navijanja in podpore rokometašev se je pokazala tudi v sami organizaciji navijačev, saj so v lastni režiji spremljali svoje rokometaše tudi po velikih evropskih tekmovanjih. S kombijem so se peljali v Romunijo, uživali na Portugalskem, Danskem, Nizozemskem, v Španiji, Rusiji, Nemčiji in na Poljskem. Veliko podporo pa so pokazali tudi slovenski rokometni reprezentanci, svojo privrženost klubu pa so izkazali tudi s pomočjo pri organizaciji evropskih tekem in bili za njihovo delo deležni tudi pohval same organizacije EHF.

Prav zaradi te srčne navijaške skupine je bila Dvorana Bonifika večinoma neosvojena trdnjava. Velika dilema pa se je pokazala ob razpadu RK Cimos Koper. Sami člani navijaške skupine so bili takrat v veliki dilemi, pojavljalo se je veliko vprašanj “kako pa sedaj”. Ampak je bila odločitev več kot preprosta. Odločili so se, da bodo ne glede na samo situacijo rokometašem vseeno stali ob strani ter jih podpirali še naprej. To se je pokazalo takoj v naslednji sezoni, ko je takrat že RD Koper 2013 brez večjih težav napredoval iz 2. v 1. B ligo. Lahko bi rekli, da se je koprski rokomet ponovno zbudil kot feniks iz pepela. Dvanajsti Kopra so dokazali, da so pravi, srčni navijači, ki ljubijo svoje mesto, rokomet, še posebej pa mlade rokometaše, ki s strastjo in požrtvovalnostjo igrajo za domači rokometni klub.

Imeli smo tudi priložnost poklepetati s predsednico 12. Kopra, z gospodično Laro. Povedala mi je, da se število članov giblje nekje med 50 in 60, med njimi je še veliko tistih, ki spremljajo koprske rokometaše že iz časa starega kluba, RK Cimos Koper. Člani letno plačujejo neko simbolično članarino, kar pa jim zagotavlja tudi prost vstop na vsako domačo tekmo in razna gostovanja, katera pa včasih plača navijaško društvo, včasih pa se ti stroški razdelijo med navijače, ki se na gostovanje odpravijo. V zadnji sezoni je večina gostovanj plačalo Društvo 12. Kopra ali pa celo RD Koper. Zadnje večje gostovanje, ki so se ga trudili narediti, je bila ravno zadnja tekma prvenstva proti RK Riko Ribnici, vemo, da  med Koprčani in Ribnico že nekaj časa poteka kot neko rivalstvo za 3. mesto. Navijači so hoteli svoje rokometaše podpreti v čim večjem številu, zato so si tudi organizirali avtobusni prevoz, vsak pa je dobil tudi simbolično darilo.

Na letošnjo sezono se še niso začeli pripravljati. Z včlanjevanjem novih članov začnejo tako kot vsako leto v mesecu avgustu, traja pa do nekje konca septembra. Nekih novosti ne nameravajo vpeljevati, v lanski sezoni jim je uspelo doseči vsaj to, da navijačem ni bilo potrebno plačevati poti na gostovanja, saj so bili vsi prevozi plačani iz strani društva.

Vsekakor pa so to zelo srčni navijači, ki si želijo sodelovati s samim klubom in celo rokometaši. Klubu veliko pomagajo pri organizaciji raznih aktivnosti, tudi za mlajše selekcije.

Malo pa smo se z Laro dotaknili tudi navijaške skupine med razpadom RK Cimos Koper in ustanovitvijo RD Koper 2013. Večina članov je ob razpadu kluba zapustilo svoje mesto v navijaški skupini, vendar pa so se nekateri izmed njih ponovno vrnili. Seveda številčnost še vedno ni taka kot je bila takrat, ampak, kot pravi Lara: “Ostali so tisti pravi, ki so dali priložnost novemu klubu. Zanimivo je, da so takrat v klubu ostali samo domači fantje, kar je dalo navijačem en velik plus, saj smo bili z  njimi od prvega dne, ko so še kot mlajši igralci stopili na igrišče. Mislim, da smo edina navijaška skupina, ki jih je spodbujala v dobrem in slabem, ne glede na rezultate. Ostali so tisti, ki pustijo svoj glas in dušo na tribuni. Raje imam te, ki navijajo z dušo in srcem, ki bodo fante ne glede na to ali zmagujejo ali zgubljajo, vedno bodrili, kot pa tiste, ki začnejo ob vsakem porazu in ob vsaki napaki kritizirati.”

Številčno majhna navijaška skupina, ampak ne tako neopazna. Navijači dokazujejo, da so kljub majhni številčnosti še vedno veliki, svoje rokometaše spremljajo na vseh gostovanjih in se skupaj z njimi veselijo vseh zmag ali pa se tolažijo ob porazih.

 

Pripravila: Manja Fišter
Foto: Matia Ščukovt