Rokomet kot igra je od nekdaj veljal za šport malih sredin ali celo slabšalno vaški šport ali šport delavskih okolij. Na srečo se je to v zadnjih desetletjih začelo spreminjati na ravni evropskega rokometa in najboljši pokazatelj tega je bil zadnji F4 lige prvakov, kjer so nastopila moštva iz velikih mest in pokazala, kako ta stereotip že dolgo ne velja več. Pri nas v samostojni Sloveniji in že prej v skupni državi pa na nek način to še vedno velja. To je po svoje sreča za naš rokomet, saj ravno male sredine že od nekdaj napajajo s svojimi kadri tako posamezne klube kot reprezentančne selekcije.
Vsebino omogočata:
Eden od stebrov slovenskega rokometa pred osamosvojitvijo in po njej je s svojimi vzponi in padci s častitljivo obletnico šest desetletji obstoja bil ravno klub iz male sredine z velikim rokometnim srcem RK Jadran Hrpelje-Kozina. Rokomet je igra, ki zahteva odlično telesno pripravo in sposobnosti, ob tem pa jo gradijo ljudje, ki so temu lepemu in zahtevnemu športu predani z ljubeznijo, strastjo in pripadnostjo. Vse to je od nekdaj krasilo rokometaše iz roba Brkinov. Izmed teh sta trenutno predsednik in športni pedagog ter trener Dejan Čeranič in legenda kluba tako kot igralec ali trener Žarko Fabjančič ključni osebi, ki bosta organizirala 20. 6. 2025 proslavo okrogle obletnice tega kluba z veliko pomočjo občine in njene županje Saše Svetelšek, hčere prvega trenerja članskega moštva ob začetkih kluba Janeza Likavca. Gospod je za nameček oče prvega rokometaša na olimpijskih igrah v Sydneyu iz tega kraja Janija Likavca in dedek nekdanjega kadetskega in mladinskega reprezentanta Mihe Svetelška. Proslava kluba je zamišljena tako, da so se v duhu modernih digitalnih tehnologij povabili vsi zainteresirani ob potrditvi njihove prisotnosti, da počastijo ta častitljiv jubilej. Na osnovi prijav bodo na srečanju z začetkom ob 19.00 v dvorani OŠ Hrpelje-Kozina potekale revijalne tekme generacij v času trajanja 12 minut, pač letom primerno. Večji poudarek pa je na druženju in obujanju lepih spominov na rokometno mladost in skupaj preživete trenutke bodisi na treningih, tekmah ali gostovanjih.
V tem prispevku in najavi dogodka bom poizkušal predstaviti nekaj klubskih mejnikov in osebe povezane z njimi. Že vnaprej se opravičujem, če bom koga izvzel, kajti nemogoče je predstaviti vse, ki so tako ali drugače ustvarjali zgodovino tega športnega kolektiva. So pa vsi natančno predstavljeni v knjigi, ki jo je napisal legendarni in prvi predsednik Miha Jezeršek, častni član RZS in nekoč tudi predsednik naše krovne organizacije še v nekdanji skupni državi. Prav on kot ravnatelj na OŠ in Rado Kastelic kot prvi trener v klubu, ki je treniral celo svojega brata Karla Kastelica, sta bila začetnika tega kluba. Ko je mladina iz kraja zrasla in se razvila pod njegovim vodstvom in je prišlo še nekaj igralcev od drugod pa je nastalo člansko moštvo pod vodstvom učitelja športne vzgoje na šoli, že omenjenega Janeza Likavca. Med prvimi trenerji, ki so dvigovali kakovost moštva, je bil tudi naš legendarni trener Niko Markovič, ki je bil istočasno profesor v šoli. Za njim je prevzel moštvo Anton Domnik iz Pirana, prav tako rokometna legenda primorske regije. V tem kraju je bil organiziran v sedemdesetih tudi mladinski turnir Bratstvo in enotnost, na katerem so nastopili kasneje nosilci odličja na prvem SP mladincev na Švedskem, med njimi naš nekdanji selektor Slavko Ivezič. Vse to najbolj zahvaljujoč neumornemu rokometnemu entuziastu Mihi Jezeršku, ki je organiziral tudi priprave mladinske in članske reprezentance SFRJ v Lipici. Vzpostavil je tudi sodelovanje z uglednimi trenerji kot je bil dr. Branislav Pokrajac, nosilec zlatega odličja kot igralec in trener z olimpijskih iger 72 in 84 ali Seadom Hasanefendičem, očetom Dejana Perića, Bogosavom ali našim nekdanjim selektorjem Matjažem Tomincem. Legendarna so tudi njihova gostovanja v tujini kot nagrada za odigrano sezono predvsem v Nemčiji. Kot trenerja je potrebno nedvomno izpostaviti Karla Kastelica, ki je prav z generacijo Fabjančiča in njega kot nosilca igre osvojil prvi naslov pionirskih prvakov Slovenije, prav tako Vilija Bana mladinskega reprezentanta SFRJ in člana moštva RD Kolinska Slovan, ki je osvojil 2. mesto v tekmovanju Pokal evropskih državnih prvakov – do naslova Celja največjem uspehu našega rokometa. Član tega kolektiva iz glavnega mesta Slovenije je svoj čas bil tudi Mitja Valenčič mladinski reprezentant SFRJ. Pomembno vlogo kot igralec in trener je nedvomno imel tudi Vojko Lazar še vedno klubski rekorder po številu danih zadetkov in kluba pod imenom takratnega sponzorja tvorec največjih uspehov tudi v Evropi. Takratno moštvo je premagalo kot novi prvoligaš v pokalu Slovenije v finalu Celje eno sezono pred tem evropskega prvaka v -Pokalu državnih prvakov-. Zaradi pomanjkanja prostora je potrebno in možno omeniti samo še v sedanjem času najbolj slavnega in uspešnega otroka tega kluba Domna Makuca igralca FC Barcelone in državne reprezentance.
Kaj več pa še v prispevku po proslavi in srečanju, na katerem bodo ponovno privrela na dan čustva in lepi spomini na športno mladost, ki je pomembno obeležila naš rokomet.
Zapisal Aleš Praznik