Po novem zgodovinskem dosežku za naš rokomet na OI v Parizu, za katerega sem skupaj z mojim rokometnim somišljenikom Benom Lapajnetom prepričan, da še ni dokončen, je težko najti besede o vsem skupaj, kar nam je prinesel predvčerajšnji čudovit rokometni dan.
Pa bom napisal nekaj o tem, da ima vsaka zadeva svoj temelj še posebej v športu. Brez predanih rokometnih delavcev, trenerjev, kot je moj današnji sokomentator Jani Klemenčič, ki ob službi dobesedno živi za rokomet, nikoli in nikdar ne bi bilo tega, kar sedaj spremljamo v igri naših rokometašev na OI. Moj prejšnji sogovornik Slavko Ivezič je prav tako postavljal temelje v vseh ozirih, med drugim so v zdajšnji reprezentanci trije njegovi bronasti mladinci iz Egipta na SP mladincev… premalo bi bilo prostora, da bi naštel vse zaslužne, si pa prav vsi zaslužijo globoko spoštovanje za njihov prispevek pri razvoju našega rokometa. Žal pa sistemska ureditev športa pri nas temu ne sledi s tako uspešnimi koraki kot rokometaši na igrišču. Pa o tem več po igrah v Parizu.
Uroš Zorman, pri marsikomu v Slovenji nepriljubljen lik športnika in trenerja, kajti kot je rekel naš znani poslovnež, Slovenci ne oproščamo uspeha posameznikov, na katerem koli področju, je do sedaj uspešno prelagal odgovornost za dosedanje uspešne nastope na igralce. Tudi sam sem dostikrat bil kritičen do njega in njegovih postopkov, tako v vlogi igralca in trenerja. Sem se pa že v njegovem mladinskem obdobju dostikrat zavzel zanj, česar verjetno ne ve, ker sem v njem prepoznal talent in sposobnosti ter predanost športu, kot jo je prepoznal tudi njegov učitelj športne vzgoje Tine Svetič, ki ga je pripeljal na Slovana kot pionirčka. Tine, žal pokojni, bi bil nanj neizmerno ponosen tudi zdaj v času iger, tako kot je bil vselej, znal pa je biti tudi kritičen, tako kot do Uroša Bregarja, še enega njegovega bisera. Enako velja za njunega učitelja Srečka Halerja iz OŠ KDK v Štepanjskem naselju, športni valilnici talentov iz različnih športov. Zagotovo pa drži, da sem ga takrat, ko je to zaslužil, pohvalil in to javno po različnih kanalih in poteh. Tokrat mu gre od mene vsa pohvala. Bo pa sedaj pred polfinalom v slogu Mourinha moral prevzeti vso odgovornost nase, razbremeniti igralce, jih še bolje pripraviti na tekmo z Danci, kot je to počel do sedaj. Moje skromno mnenje s fotelja je, da so Danci s Hansnom na zatonu kariere in mladima »teličkoma« na zunanjih Pytlickom ter Gidselom premagljivi ob ponovitvi tekme z Norveško. Imamo pa tudi še veliko rezerv predvsem pri vračanju v obrambo, kjer so neverjetno močni v protinapadih oz. podaljšanih protinapadih. Razmisliti bo potrebno o ustavljanju tistega, ki je pri njih zadolžen za prenos žoge. Zalogo in bonus tehničnih napak na turnirju pa mislim, da smo tudi že porabili. Prepričan sem, da se naša igra stopnjuje in najboljše igre še nismo prikazali, v obrambi pa sta nas dostikrat reševala vrhunska vratarja, kar pa je nasploh trend zadnjih tekmovanj, da so vratarji vse bolj jeziček na tehtnici pri dokončnem rezultatu posameznih tekem in to velja za moški ter ženski rokomet. Možakarji in pravi rokometni možje, v teh dneh se pogovarjam z mnogimi iz rokometa in verjemite, kolikor so nekateri pozitivno presenečeni, nas je kar nekaj tudi takšnih, ki imamo neomajno zaupanje v slovensko rokometno šolo. Sam pa še vedno čakam na napadalno eksplozijo nekoga, ki ga ne bom omenjal poimensko, morda pa to dočakam v finalu, ki ga vedno znova igramo po besedah selektorja. Poimenoval tudi ne bom tistih, ki so mi ali pa še vedno pravijo, da tako slabe in rezultatsko uspešne ekipe še nismo imeli. Zaključil bom s tem, da ne igrajo imena, pač pa kolektiv in v tem smo pokazali svetu, da smo Slovenci enakovredni tudi velesilam, ko stopimo skupaj. Zato v mojem in v imenu upam si reči vseh privoščljivcev pri nas srčno, uspešno vse do konca iger!
Jani Klemenčič – aktualni selektor mlajših kadetov, nazadnje kot selektor s kadeti osvojil 2. mesto na Eyof 2023 v Mariboru, pred tem bil s kadeti na SP 2015 v Jekaterinburgu prvi v moštvenih igrah nasploh v finalu in osvojil z generacijo Vlaha in Janca srebrno kolajno, prvi trener v klubu iz Škofje Loke naših reprezentantov Doleneca in Gabra, trenutno deluje v RK Frankstahl Radovljica pa še bi se dalo nizati cel kup njegovih uspehov z mladimi na klubski in reprezentančni ravni:
Seveda pozorno spremljam olimpijski rokometni turnir. Nad igro naše reprezentance sem navdušen in sploh ne presenečen. Selektor je v dolgih in temeljitih pripravah očitno vzpostavil v moštvu pravo kemijo ter vero v uspeh. Predvsem pa željo po uspehu. Vsi so do sedaj zapustili več kot odličen vtis in dali igram z vidika slovenskih rokometnih navdušencev nepozaben pečat. Selektor je pokazal, da je temeljit v pripravi na posamezne tekme skupaj s sodelavci, igralni slog pa je prilagodil našim sposobnostim in izbiri igralcev, ki jo v našem omejenem prostoru ima na voljo. Glavni akterji in zaslužni za do sedaj doseženo so seveda naši rokometaši predvsem z igro v obrambi na čelu z vratarjema, a svoj podpis pod vse je začinil selektor z vodenjem in tudi vedenjem ob igrišču. Izžareva neverjetno mirnost in odločno samozavest. Vse to mi daje občutek, da naši fantje še niso dokončali dela, tako kot si po tiho želijo oz. po izjavah sodeč niti ne več po tiho. Tudi jaz čutim v zraku nekaj velikega in zgodovinskega za naš rokomet in jim seveda želim, da se jim uresniči vse zadano skozi dolgotrajne kariere in reprezentančno pot, ki jo nekateri počasi zaključujejo spet drugi pa trasirajo na novo.