Pa smo ga dočakali. Rokometni derbi, ki je v preteklosti bil tisti, ki je generiral vse največje uspehe slovenskega rokometa brez podcenjevanja ostalih rokometnih sredin. Kot nekdanji rokometaš obeh klubov najprej Celja in nato RD Kolinska Slovan ne morem biti pristranski in navijati za enega izmed njih, saj sem v obeh preživel čudovita in uspešna leta. Navijam pa lahko za rokomet, ki je še vedno najuspešnejša moštvena panoga v Sloveniji. Zato bom kot privrženec in strokovnjak predstavil svoj pogled na lep športni dogodek v prestolnici v enem od naših rokometnih hramov.
Najprej veseli organizacijski preskok na višjo raven kluba domačina in zaradi povečanega proračuna nov zagon, s katerim so sestavili konkurenčno moštvo in zato v naslovu že vnaprej določen derbi. Kajti v medijih se je že pred začetkom najavljalo nov zagon moškemu rokometu v Ljubljani ob smelo javno zastavljenih kratkoročnih ali dolgoročnih ciljih. Igrišče bo pa na koncu pokazalo, koliko so bile napovedi upravičene.
Zaenkrat je Slovan kiksnil v Velenju, glede na visoke ambicije, Celje pa je ne preveč prepričljivo nabiralo točke in do derbija bilo brez poraza z izgubljeno ali pa dobljeno točko v Ribnici. Obe moštvi sta do derbija kazali spremenljivo formo. Slovan je imel tudi težave s poškodbami, novi trener Celja pa je tudi imel še spoznavne mesece z moštvom, tako kot naš selektor s svojim.
Z mojega zornega kota kakovost igre ni bila ne vem kako na visoki ravni. Obe moštvi sta igrali precej raztrgano s prevelikim številom napak. Mene moti to, kar sem že večkrat poudaril, da igra sčasoma ves svet papagajski enoličen rokomet z napadalnimi kombinacijami, ki pa to sploh niso ali kot jih je slikovito poimenoval naš nekdanji selektor Vujović – kozmetika, ki navidezno daje občutek, da se nekaj dogaja v osnovi pa se ne. Moram pa poudariti posebej še to, da me čudi neverjetna naivnost pri igri v obrambi in samo zahvaljujoč vrhunskim obrambam vratarjev obeh moštev je rezultat nižji, kot bi bil sicer. Mene pa je najbolj impresionirala mirnost gostujočega prekaljenega trenerja, ki je bil povsem miren tudi ob veliki razliki v drugem polčasu za razliko od domačega, ki ves čas deluje nezadovoljno in po moji presoji vnaša nepotrebno nervozo na svoje igralce. Ravno to je po moji presoji prevagalo k temu, da gostujoče moštvo odhaja bolj zadovoljno z gostovanja. Po tej plati je gostujoči trener zmagal. Delitev točk pa je glede na videno še najbolj pravična. Oba trenerja čaka še obilo dela in škoda, da ju ne bo, ko bi lahko s svojo prisotnostjo v pavzi za SP svojima moštvoma dala – ali pa mogoče tudi ne – dodano vrednost. Vrednost oz. kakovost njunega dela, ki se bo odražala na igri enih ali drugih pa bo moč ocenjevati nič prej kot v sami končnici prvenstva.
Najbolj pozitivna plat tega derbija pa je zanimanje javnosti in medijev zanj ter lepo popolnjena dvorana Kodeljevo. Upam in želim si, da bo to še večkrat v tej tekmovalni sezoni. Tu pa je vodstvo Slovana zagotovo na pravi poti in javno je potrebno pohvaliti klub za podelitev VIP vstopnic zaslužnim veteranom.