Včasih je narava močnejša od želje in je zato potem celo bolje, kot si si želel. Res sem si želel še enkrat doživeti atmosfero zagrebške Arene in slavje domačinov, ki sem ga na nek način slutil, ali bolje predvideval na osnovi nekaj rokometnih parametrov. Izpadlo pa je, kot je, in sem nekatere zadeve celo bolje videl doma kot na prizorišču. Denimo studio pri sosednji TV hiši pred in po tekmi. Pa naj začnem kar z izjavo legendarnega Ivana Baliča po tekmi: »Čestitam dečkima na zasluženim penzijama danas,« verjetno prevod ni potreben lahko pa dodam pojasnilo te izjave. Sosedje imajo urejena razmerja države do zaslužnih športnikov in imajo za vrhunske dosežke zagotovljene doživljenjske rente, ne samo pokojnine. Tudi stanovanjsko problematiko jim rešuje država. Takšen odnos je najboljše sporočilo mladim, da se poleg ljubezni do športa z njim, v kolikor si vztrajen in imaš visoke cilje, za katere si pripravljen žrtvovati več, splača še kako ukvarjati. Navzlic posledicam, ki jih pusti morda vrhunski šport na področju zdravja v starosti.
Vsebino omogočata:
Zdaj pa zakaj sem skupaj z legendo našega rokometa Rolandom Pušnikom, ki je globoko sled pustil tudi na hrvaškem v RK Zagreb, s katerim je osvojil dva naslova evropskih klubskih prvakov v pokalu državnih prvakov ter z RK Metkovič v pokalu EHF, predvideval možen uspeh sosedov proti velesili Franciji. Zato, ker niti slučajno nimajo več tako močnega vratarja, kot je bil Omeyer in Martini ali Gerard, s katerimi so nasprotniki imeli vedno največ težav, Hrvati pa imajo odličen vratarski dvojec kombinacijo mladosti Kuzmanoviča z vrhunsko tehniko in slogom branjenja ter izkušenega rutiniranega Pešiča. Druga zadeva, na katero sem stavil pri njih je pa nezlomljiva obramba 5:1 z odličnim naslednikom Duvnjaka na prednjem centru Mamiču, ki je onemogočal organizacijo napadov nasprotnika. Na osnovi tega so razvijali dober protinapad in tudi v napadu na postavljeno obrambo pokazali izjemno raznovrstnost tako z meti od daleč kot s krilnih položajev. Njihov krožni je sicer bil dobro izoliran, a je s svojo postavitvijo pomagal tako zunanjim pri uspešnih metih kot krilnim igralcem. Tudi pri vračanju v obrambo se je videla organiziranost in nepopustljivost, kar kaže na dobro pripravo na tekmo v vseh elementih rokometne igre. Francozi po moji presoji kot neverjetno samozavesten in istočasno aroganten narod niso bili toliko slabo pripravljeni ali vodeni, kot so bili šokirani nad dobro predstavo in pripravljenostjo domačinov. Ko so to le dojeli pa je na njihovo žalost bilo prepozno. A niso bili oni tako v slabi dnevni formi, kolikor so to bili odlični domačini. Ta tekma je zame poleg tekme Egipta proti domačinom bila ena od lepotic prvenstva. Čeprav, če sem čisto pošten, sem bil na začetku navdušen prav nad Egiptom in Islandijo ter sem najbolj njih videl v četrtfinalu. A roko na srce sosedje so v vseh pogledih pokazali, da so še vedno rokometna velesila in jim kot dobri sosed od srca privoščim uspeh in pot do končnega vrha.
Za drugo polfinalno tekmo sem si rokometno pobožno želel še ene lepotice prvenstva tudi zaradi trenerja Celja, s katerim imam v bunkerju pogovor z njim in sem čakal z objavo, kot da bi znova slutil v njegovo uspešnost. Povedati pa moram, da njihov zgodovinski uspeh zame ni presenečenje, saj njihov rokomet podrobno spremljam vse od EP pri njih 1994, kjer je naša reprezentanca debitirala in je – zahvaljujoč v tem prispevku omenjenega vratarja Pušnika in od branjene sedem-metrovke današnjemu trenerju Danske Jakobsen ob zaključku srečanja – osvojila končno 10.mesto. Poslušal sem tudi njihov program razvoja davnega leta 1997 na IHF simpoziju v Kanadi in vse to jim že kar nekaj časa daje rezultate, ki kažejo na resnost njihove krovne organizacije. Imajo tudi svoj izoblikovan igralni slog, ki naj bi se zgledoval po španskem, a potrebno je vedeti, da so tudi pri njih globoko sled pustili jugo trenerji med njimi najbolj seveda dr. Branislav Pokrajac in Ljuba Obradovič. Pa tudi vpliva legendarnega švedskega vratarja Matsa Olssona in njihovega legendarnega srednjega v zadnjem času delujočega pri njih Magnusa Anderssona ne gre zanemariti. O Dancih in njihovi kakovosti ne gre izgubljati besed, a na trenutke me je prešinilo, če se niso Portugalci raje malce varčevali za boj proti ranjenim Francozom v tekmi za bronasto odličje. Morda mi zato ta tekma ni bila preveč v veselje pri spremljanju le te.
Naj si dovolim povedati svoje mnenje o razlogih za uspešnost Dancev, ki so v mojih igralnih časih veljali za pojem nediscipline in nepredvidljivosti v igri. Nepredvidljivi so še vedno, a zelo disciplinirani pri izpolnjevanju igralnih zadolžitev. Temelj njihove uspešnosti je organizirana igra v vseh fazah igre. V obrambi so vse zadeve natančno postavljene in predvidene, zato so tudi njihovi vratarji tako uspešni. Ob osvojenih obrambah iščejo organizirano najkrajšo in najlažjo ter čim hitrejšo pot do zadetka. V kolikor jim to ne uspe tudi na postavljeno obrambo težijo k enostavnim in hitrim rešitvam. Vse to je posledica dolgoletnega sistematičnega dela treniranja TE-TA elementov in zato pri njih vse to izgleda tako enostavno in deluje učinkovito. A najtežje je igrati enostavno in učinkovito, vendar za tistega, ki je tega vajen od rane mladosti, je to mala šala. To sicer zahteva vrhunsko telesno pripravljenost, a tudi v fiziološkem smislu dobro treniran organizem najmanj izčrpava tako energetsko kot tudi na psihološkem področju. Ravno nasprotno to jemlje voljo in energijo nasprotnikom. Nekoč je takšna igra krasila slovenski rokomet, a smo nekje zašli in izgubili kompas. Da pa ne omenjam kulture odnosa do lastnega telesa in vzgoje v tem pomenu v odgovornem obnašanju do sebe ter skrbi za svojo telesno pripravo, ki je tako rekoč del kulture naroda. Tako kot je del kulture naroda, da se mlad človek čim prej nauči samostojnega in odgovornega delovanja v družbi na vseh podočjih.
Navzlic vsemu si drznem napovedati, da so tudi oni ranljivi. To smo jim tudi mi že večkrat dokazali. In tudi naši sosedje imajo svojo kakovost, ki bi lahko prevesila v njihov prid. Ne, da si želim in privoščim, temveč tudi slutim nekaj novega v rokometnem ozračju. Zato napovedujem še dve rokometni lepotici v nedeljskem športnem popoldnevu, tam na mrzlem severu, ki ga bodo ogreli rokometaši z jugozahoda Evrope in mu dodali svoj šarm in kakovost. Upam, da bodo tokrat na ravni trenutno najboljših štirih moštev tudi sodniki in s svojimi intervencijami ne bodo kvarili dveh spektaklov v vlogi hudo strogih stricev (tudi delegati). Obilo užitkov vsem ljubiteljem rokometa želim v nedeljo v športu, v katerem smo ne glede na tokratno uvrstitev del svetovnega vrha še vedno tudi mi in nam to marsikdo zavida.
Piše: Aleš Praznik