Najprej naj navedem zanimivost, da tokrat ni zraven skandinavskih moštev. Sta pa dve francoski in po eno madžarsko ter romunsko moštvo. In malo je manjkalo, da bi naša Ana Gros igrala v finalu proti drugemu francoskemu moštvu iz Metza, če le ne bi njeno moštvo ostalo zaradi dveh rdečih kartonov brez obeh krožnih napadalk. Zaradi tega so v zadnjih minutah in po vodstvu z golom razlike začele izgubljati nadzor nad igro. Naš trener Bregar in sam sva se strinjala, da je igra s štirimi zunanjimi brez krožnega nesmisel. In prav tem tiči po moji strokovni presoji razlog za poraz v zadnji minuti srečanja. Čeprav sem že na začetku tekme ocenil, da je bil to dan Bresta. Ana Gros mi je dejala po tekmi, da to niso nikoli igrale a je to bilo nujno zaradi odsotnosti krožnih napadalk. Še en dokaz več, da se premalo trenira rokomet in premalo pripravlja ne nepredvidene igralne situacije. Pa tudi to, da bi moralo imeti vsako vrhunsko moštvo tri krožne napadalke. Navzlic temu pa bi moralo biti usposobljeno igrati krožnega eno od kril zaradi nenehnega vtekanja na ta igralni položaj ali pa bi to moral biti sposoben vsak zunanji igralec oz. igralka. Skratka škoda je bilo moštva Bresta, ki je kazalo odlično igro v obrambi z obilico energije in medsebojne povezanosti. V napadu so bile na oko bolj raznovrstne in nevarne z vseh igralnih mest. Največ preglavic jim je povzročala za mnoge trenutno ena najboljših rokometašic sploh Vyakhireva s svojo prodornostjo, hitrostjo in raznovrstnostjo ob odličnem Ta-Te znanju. Čeprav verjetno večina rokometnih navdušencev v Sloveniji navija za Bregarja in Stanko pri Gyoru je bilo na nek način kar škoda igralk Bresta pa še naša Gros je tam ob njeni zadnji sezoni. Upravičeno lahko rečem, da je bil to finale pred finalom in s tem se je marsikdo od prisotnih strinjal. Prav nič bi ne bilo narobe, če bi bil finale francoski.
Prva tekma je bila najbolj značilna po tem, da je večino srečanja francoska ekipa diktirala tempo igre s čvrsto obrambo in neverjetno učinkovitim protinapadom. V tem delu tudi po besedah našega trenerja Bregarja preti največja nevarnost proti Gyoru v finalu. Moram pa omeniti še eno zanimivost po tekmi sem govoril z romunsko trenerko Bojano Popović in jo vprašal zakaj je igrala v zaključku tekme, ko so lovile priključek z igralko več in brez vratarja in namesto dale prejele dva lahka zadetka. Dejala mi je, da tudi sama ne mara te igre in pravila, ki to dopušča a so to hotele igralke v želji po spremembi rezultata, čeprav sam sicer ne gradi igre na ta način. Moj komentar, da se vidi razmišljanje nekoč vrhunske igralke, ki je imela kot prva možnost osvojiti F4 kot igralka in trenerka. Zanimivo pa bo nedvomno spremljati mali in veliki finale. V malem moja malenkost daje prednost Romunkam ravno zaradi včerajšnjega poraza Francozinj, v velikem pa kljub privoščljivosti našima legionarjema dajem rahlo prednost Francozinjam. Pa, da vidimo ali se še kaj spoznam…