Prvi selektor slovenske moške rokometne reprezentance (1992-1994) Tone Tiselj je na Delo poslal pismo, v katerem ostro kritizira delo Veselina Vujovića. Tiselj je v svojem drugem mandatu z rokometaši na domačem evropskem prvenstvu leta 2004 osvojil srebrno kolajno. Pismo Tislja si lahko v celoti preberete spodaj.
Fantje kličejo na pomoč!
Upam si trditi, da od prve reprezentance naprej nikoli nismo imeli bolj pridnih, poštenih, lepo vzgojenih in nezahtevnih reprezentantov za vodenje, kot jih imamo danes.
Ta reprezentanca je naredila tudi dva odlična rezultata: 6. mesto na OI, 3. mesto na SP. Uvrstila se je tudi na bližnje EP in res izgubila s slabšo Madžarsko v kvalifikacijah za zadnje SP. Njihov vodja, selektor, jih je tudi ob dobrih rezultatih vedno popljuval, poniževal, jim očital slab karakter, slovensko mentaliteto …
Pri tem pa je pozabil, da so mu ti isti igralci prinesli najboljši rezultat v njegovi karieri in da ti isti igralci predstavljajo najkvalitetnejšo ekipo, ki jo je treniral v zadnjih desetih letih. Da je zadeva za fante še bolj tragična, so na strani selektorja ves čas tudi športni novinarji, Rokometna zveza Slovenije in laična javnost.
Stil vodenja je ponižujoč, podcenjujoč in za te fante povsem neprimeren. Kako bodo fantje prihajali z veseljem in nasmeškom na reprezentančne akcije po zaključku klubskih sezon, kjer jih pričaka takšen vodja? Vsem v bližini, RZS, športnim novinarjem že nekaj časa kličejo na pomoč
V dobi interneta, kjer so podatki in dejstva hitro dostopni bi želel, da novinarji, ki želijo dobro rokometu, najdejo odgovore na naslednja vprašanja:
– kakšni so bili rezultati klubov Ciudad Real in Vardar, ko jih je vodil naš selektor in kakšni pod njegovim odhodom?
– zakaj je moral zapustiti oba kluba?
– kakšne rezultate je imel s srbsko-črnogorsko in makedonsko reprezentanco?
Poglejte, v kakšnih klubih in kakšne ponudbe dobivajo naši reprezentanti ter kakšni so klubi in ponudbe, ki jih dobiva naš selektor… Preverite, ali je obljubil, da se bo naučil slovensko (Gonzales in Parrondo govorita makedonsko), pravi, da je zmagovalec in obljublja zmage, poglejte, kaj je osvojil kot trener.
Po vsem videnem je tudi taktično znanje in sama priprava na tekmo v naši reprezentanci pomanjkljiva in daleč od standardov, ki jih imajo v drugih reprezentancah in klubih. Naši fantje igrajo v vrhunskih klubih, ki jih vodijo vrhunski trenerji, ki sledijo sodobnim trendom. Ko ti fantje pridejo na reprezentančno akcijo, pa so deležni improvizacije, ki ne prinaša napredka in motivacijskih pristopov, ki so kratkoročni, preživeti in povsem neprimerni za vodjo zmagovalcev.
Znamenita izjava ob minuti odmora odlično ponazarja preživet način vodenja: »Ubil bom sebe in tebe, če te ta igralec (Cañellas), ki je že dolgo časa mrtev, preigra.«
Nikjer nobenega nasveta, kako ta igralec preigrava in na kakšen način ga zaustaviti, ter veliko podcenjevanja in nepoznanja karakteristik igralca, ki je v tem letu postal s Španijo evropski prvak in je z Vardarjem osvojil ligo prvakov.
Verjamem, da vsak igralec zaupa vase, da zaupa v svojega soigralca. Postavlja pa se vprašanje, ali selektor zaupa svojim igralcem in oni njemu, ter če igralci zaupajo Rokometni zvezi Slovenije!?
Brez popolnega zaupanja na vseh štirih nivojih, je možnost za dosego vrhunskega rezultata minimalna. Dejstvo je, da so igralci v vseh pogledih prerasli svojega vodjo, katerega zgodba se bo verjetno končala, kot povsod drugod. RZS, rokometni delavci, športni novinarji: fantje vam kličejo: »Na pomoč!«
Odlika vodij zmagovalcev tako v športu kot na drugih področjih je, da ob neuspehih prevzamejo odgovornost in zaščitijo sodelavce, ob uspehih in zmagah pa stopijo v ozadje ter dovolijo zasijati svojim sodelavcem. Takšnega vodjo bi si želel vsak. Verjetno tudi naši fantje.
Tone Tiselj
Foto: Tone Tiselj (Facebook)