V okviru petkove tekme legend v dvorani Golovec, je posebna čast doletela Stanka Anderluha, igralca, trenerja in predvsem človeka, ki je v celjskem rokometnem klubu deloval več kot 30 let. Celjski klub se je ob priložnosti zahvalil legendi kluba in zapisal:
“Ekipo Celja Pivovarne Laško je v petek še zadnjič vodil Stanko Anderluh. Andi se je namreč po koncu sezone 2020 odločil, da odide v zasluženi pokoj, potem ko je več kot trideset let posvetil delu v našem klubu. Ker se je njegov sloves od aktivnega delovanja v klubu zgodil v času, ko je naše dvorane zaprla koronakriza, se takrat nismo uspeli na primeren način posloviti od njega. In številna legendarna imena, ki so se v petek zbrala v Golovcu, so bila več kot primerna, da Andiju predamo plaketo v zahvalo, tista glavna čast pa ga bo doletela v dvorani Zlatorog, kjer bo njegova podoba krasila strop dvorane, ob boku drugim zaslužnim članom kluba.
Težko, če sploh, boste danes našli nekoga, ki ne bi imel povedati o Andiju številnih lepih besed in ga vedno najprej opisovati kot človeka. V rokometu je bil in je, seveda še veliko več kot to. Bil je namreč eden največjih talentov jugoslovanskega rokometa. Kot vsi veliki talenti in igralci, je bil včasih malce samosvoj, ki je imel že kot 16-letnik enega najmočnejših strelov na svetu in bil prava senzacija prve jugoslovanske lige v sezoni 1976/77, hkrati pa najboljši igralec mladinske lige Jugoslavije. Po tej sezoni je njegov takojšnji preboj na veliko sceno preprečila poškodba, zlom roke, po kateri njegov strel ni bil več tako silovit, a še vedno je bil še naprej redno prvi strelec kluba, vmes pa z reprezentanco 1982 osvojil naslov mladinskih svetovnih prvakov. Leta 1986 je odšel k Slovanu, vendar kot pravi Celjan se se je že leto kasneje vrnil domov, nato pa na presenečenje mnogih, leta 1988, pri komaj 28 letih zaključil svojo igralsko kariero.
Rokomet pa je bil še naprej zapisan v njegovem DNK in praktično še bolj kot igralec, se je v nadaljnjih letih izkazal kot uspešen trener mlajših selekcij kluba in mladinske državne reprezentance, poskusil pa se je tudi kot trener v nekaterih drugih sredinah, npr. v Dolu. V celjskem klubu je deloval v številnih različnih kategorijah, bil je tudi trener B ekipe kluba, poleg številnih naslovov, ki jih je dosegel z mladimi selekcijami, pa je veliko pomembnejši podatek, da je bil eden izmed najzaslužnejših za vzgojo številnih vrhunskih igralcev, ki še danes nastopajo bodisi v našem klubu ali pa po klubih širom Evrope. Med drugimi je, preden je postal pomočnih trenerju članske ekipe, treniral današnje člane prve ekipe, Davida Razgorja, Žigo Mlakarja, Vida Poteka in druge, ki nastopajo po Evropi, kot sta npr. Gašper Marguč in Urban Lesjak. V sezoni 2011/12 je postal pomočnik trenerja članske ekipe ter to funkcijo opravljal 8 sezon, zadnjo, 2019/20 pa se je vrnil med mlade in pred odhodom treniral kadetsko ekipo Celja Pivovarne Laško.
Z vsem naštetim, s svojim načinom dela je zaznamoval generacije igralcev in vse nas. Andi je naredil številne izjemne igralce in najboljše slovenske rokometaše. Veseli in ponosni smo, da je bil toliko časa član našega kluba in prepričani smo, da se bomo na rokometnih tekmah srečevali tudi v prihodnje.
V zahvalo za njegovo delo, se je Stanku Anderluhu na tekmi legend, predsednik kluba, Jernej Smisl, zahvalil za njegovo delo in prispevek, mu izročil posebno plaketo ter dres, ki je obeležil ta dogodek, podoba Stanka Anderluha pa bo od sedaj dalje delala družbo tistim izbranim pod stropom dvorane Zlatorog. Hvala Andi!”
Vir: RK Celje Pivovarna Laško