Prvi dan – in polfinalni tekmi – je minil v napetih soočenjih madžarskih prvakinj proti danskim zastopnicam in pravem rokometnem trilerju med francoskimi prvakinjami in danskim moštvom, ki se je končal po podaljških. Moštvo našega Uroša Bregarja, kjer aktivno deluje v vlogi pomočnika in je viden njegov strokovni delež v igri, je v finalu po moji presoji nedvomno favorit, a danske rokometašice se včeraj niso predale niti ob šestih zadetkih prednosti Francozinj.
Vsebino omogoča:
Gyor je sicer tudi igral v valovih in pokazal nekaj slabosti, a nedvomno bodo glavno breme in jeziček na tehtnici tudi v finalnih tekmah nosile vratarke, tako kot je včeraj to počela Lunde pri Dankah iz Odenseja. Pri tem je zanimivo to, da je sezono začela pri norveškem moštvu Vipers, a ga je zaradi bankrota kluba zapustila in ima možnost, da se od aktivne kariere poslovi kot članica moštva Odense Handbol in celo zmagovalka lige prvakinj. Za to obstajajo kar realne možnosti sploh, če bo ponovila obrambe iz polfinalnega srečanja. Ljubitelji rokometa iz Slovenije pa seveda ta uspeh privoščimo našemu Urošu Bregarju na klopi Gyora, ki ima neverjetno podporo s tribun čudovitega objekta MVM Dome s kapaciteto 20.000 gledalcev. Moram priznati, da ženskega rokometa ne spremljam tako podrobno kot moškega, a že nekaj časa sem navdušen nad igro tako posameznih reprezentanc kot klubov. Nekoč je veljalo, da bi ženski rokomet bil boljši, če bi v njem delovali trenerji iz moškega rokometa. Tako je vsaj svoj čas zagotavljala hrvaška trenerka Lidija Bojić Čačić, ko smo se z njo pogovarjali na kvalifikacijah za EP kadetinj v Rusiji 2014. Zdaj pa je nastopil čas, ko mislim, da bi se lahko moški trenerji zgledovali po trenerjih v ženskem rokometu. O tem zakaj ?! pa več v naslednjem prispevku.
Zapisal Aleš Praznik