Začniva najprej s tvojim življenjem. Si rokometaš, poleg tega pa tudi podjetnik. Včasih si imel v last Cat Cafee, kateri so sedaj tvoji aktualni projekti?
Trenutno se ukvarjam z oddajanjem apartmajev v turistične namene, oziroma sem se, preden je nastopila kriza s COVID-19. Poleg tega študiram javno upravo na podiplomskem študiju. Nastala situacija je zdaj seveda spremenila več ali manj vse aspekte življenja in prinesla mnogo novo nastalih izzivov, ki jih bo potrebno rešiti. To bomo že prebrodili in menim, da je nastala kriza samo osvetlila stvari, ki so nam najbolj pomembne. Zdravje, družina, sreča in to, da počneš v življenju vse v čemer uživaš, tudi igranje grice prek spleta s prijatelji, ko otrok zaspi.
Si tudi očka, kar pomeni, da imaš tudi doma veliko »dela«. Je usklajevanje težko?
V mojem primeru imam precejšno srečo, saj v klubu razumejo, da imamo tudi druge obveznosti poleg rokometa. Na fakulteti tudi, tako, da se da vse dogovoriti, če imaš korektni odnos in tega ne izkoriščaš. Nekako si vse dejavnosti organiziram okoli sina, saj želim čim več časa preživeti z njim, kdaj pa nam na pomoč priskočijo tudi stari starši.
Pred sezono ste v Slovanu jasno postavili cilj: 1. liga. S hitrim korakom se mu približujete, treba je povedati, da zelo suvereno. Ste pred sezono pričakovali, da boste s takšno »lahkoto« preskočili 1. B ligo?
Z lahkoto? No mogoče tako izgleda, vendar ni bilo tako z lahkoto kot kažejo rezultati. Skozi celotno sezono smo imeli ogromno težav s poškodbami. Najprej se nam je pred sezono poškodoval srednji zunanji na reprezentančni akciji, nato se nam je poškodoval golman, oba desna beka, še drugi srednji, na vrhuncu pa še pivot. Tako, da smo morali, da smo lahko sestavili trening, aktivirati trenerje, ki so naenkrat postali naši soigralci. Vendar pa sem osebno najbolj zadovoljen, ker menim, da so prave ekipe najboljše, ko jim je najtežje in tudi v takih trenutkih je potrebno stisniti in nekako prihajati do zmag in točk. Nisem pričakoval lahko uvrstitve, še posebaj, ker je bila ekipa na novo sestavljena, bilo je ogromno odhodov, novih fantov nisem dobro poznal in potem nikoli neveš kako se bo izšlo med toliko neznankami. Izkazalo se je, da so vsi, ki so na novo prišli dobra pridobitev in s treningi ter pogoji, ki jih klub omogoča, je vse na svojem mestu.
Kaj te je v letošnji sezoni najbolj presenetilo v 1. B ligi?
Prepoved nošenja pajkic druge barve od dresa.
Od katere ekipe si pred sezono pričakoval več?
Sam osebno sem več pričakoval od ekipe Krškega, ker menim, da imajo res kvalitetno ekipo, mislil sem, da bodo suvereno zmagovali in da nam bodo glavni konkurenti v boju za prvo ligo.
Kot vse kaže, boste naslednjo sezono nastopali v 1. ligi. Kaj je glavna razlika med 1. B in 1. ligo?
Razlika je ogromna. To kaže tudi dejstvo, da se večina ekip, ki pride v prvo ligo naslednje leto vrne v 1. B. Fizično so vsi močnejši, igralci imajo več izkušenj, napake se kaznujejo, ne moreš si privoščiti slabega polčasa kot v 1.B in potem to nekako v drugem popravljati. Igralci bolj redno trenirajo in posledično je nivo rokometa precej višji. Ekipe, ki igrajo so na drugem nivoju kot te v 1. B, imaš na primer gostovanja v Ormožu in Slovenj Gradcu, ko so tribune bolj polne in te hitro to lahko prevzame. Nato tekme z Celjem, Gorenjem in Ribnico, kjer se vsak hoče dokazati, saj predvsem mladi igralci vidijo te klube kot naslednji korak v njihovi karieri. Vse to so neke specifike, ki vplivajo na igro in posledično kažejo na višji nivo, na katerem se bo potrebno dokazovati in zmagovati.
Kje vam trenutno »manjka« oziroma vam je manjkalo pred letošnjo sezono, da bi že prej postali stabilen prvoligaš?
Menim, da traja, da se naredi neka dobra zgodba, čez noč se ne da. Osnovno bo zadržati kader in pogoje, ki jih imamo trenutno. Kontinuiteta je nasledji korak, ki je nujen, če želimo biti resen klub. Ne sme prihajati do pretresov v smislu igralskega, trenerskega in finančnega kadra. Mlajše kategorije morajo slediti temu zgledu in to mora postati bazen, iz katerega črpaš ogrodje za prvo ekipo. Potem ni težko dodati par igralcev, ki naredijo razliko. Ko pa štartaš iz nule vsako leto, je seveda zelo težko, če ne že nemogoče. V stabilnem okolju prihaja do dobrih rezultatov, ki jih vsi želimo in klub je vsekakor na pravi poti, s pravo vizijo. To nam je manjkalo in menim, da so to sestavine za stabilen prvoligaški klub.
Liga je trenutno prekinjena. Na mizi je kar nekaj scenarijev o razpletu (1. obveljajo trenutni rezultati, 2. dva naprej in nihče ne izpade, 3. igranje samo tistih tekem, ki so pomembne za napredovanje in izpad). Kakšnega si ti najbolj želiš?
Sam si želim, da bi se tekme čimprej nadeljevale. Vendar nisem prepričan, da bo to mogoče. Vsekakor menim, da ob prekinitvi tekmovanja naša uvrstitev ne bi smela biti vprašljiva. Žal mi je tudi pokala, kjer smo se uvrstili v naslednji krog tekmovanja, res si želim, da bi se vse vrnilo čimprej nazaj kot je bilo. Sicer pa, če bi moral izbirati iz navedenih možnosti, bi izbral drugo. Ker se mi zdi najbolj poštena.
Tekmo proti Trimu ste odigrali pred praznimi tribunami. V spletnem prenosu pa vas je spremljajo malce manj kot 1.400 gledalcev. Že samo polovica njih na Kodeljevem bi pomenilo lepo zapolnjene tribune. Vam je tega kaj žal? Kako je bilo igrati pred praznimi tribunami?
Seveda mi je bilo žal. Vsi smo povabili družine in prijatelje. Tekma s podaljški bi bila pravi spektakel pred polno dvorano in dobra reklama za rokomet. Prvih nekaj minut je bilo precej čudnih, vendar potem hitro padeš v tekmo in odmisliš vse ostalo. Trebnje ima zelo dobro ekipo tako, da je bilo užitek igrati ne glede na to, da smo igrali pred praznimi tribunami.
Na družbenih omrežjih vidim, da vseeno ostajaš aktiven in doma treniraš. Kaj še počneš zdaj, ko ni treningov in tekem?
Dela doma imamo toliko, da se ne vidim ven. Tako, da komaj čakam, da se ponovno začnejo treningi.
FOTO: Lin Gombač