Jaroš, lahko rečemo, da je za vami težji del fizičnih priprav, kakšno vzdušje vlada v ekipi po dobrem mesecu dni, ki ste ga preživeli skupaj.
Vzdušje v ekipi je zelo dobro. Kljub napornim treningom smo imeli čas, da se z novimi člani ekipe dobro spoznamo in povežemo. Na to je seveda vplival tudi skupaj preživet čas na odlično organiziranih pripravah na Kopah.
Sam si otrok slovenjgraškega kluba, zagotovo ti je v čast nositi belo–moder dres in zastopati družino bojevnikov med slovenskimi prvoligaši.
Tako je, vedno mi je bilo in mi bo nekaj najlepšega stopiti na igrišče pred nabito polno Slovenjgraško dvorano in pred zveste navijače Orle, zato bo belo-moder dres pri meni vedno imel posebno mesto.
Vrnimo se na začetek tvoje rokometne zgodbe. Bi nam zaupal, kdo te je preusmeril oz. kdo je bil pobudnik, da si se odločil prav za rokomet.
Moja rokometna pot se je začela pri sedmih letih v prvem razredu osnovne šole, zanj pa sem se odločil, ker ga je takrat že treniral moj starejši brat, ki pa je svojo igralno pot že zaključil.
V času od mlajših selekcij pa vse do članov si zamenjal kar nekaj trenerjev, je mogoče kateri od teh pustil prav poseben vtis nate?
Prav zagotovo je name veliko vplival trener Sovič, saj me je pred njegovim ponovnim prihodom že treniral, oziroma je bil trener, ki me je priključil k članski ekipi in mi omogočil zelo kvalitetne treninge. ter pripomogel k mojemu napredku, prav tako pa je bil pomemben člen tudi trener Slavko Ivezič od čigar sem se zelo veliko naučil in sem mu za to hvaležen.
FOTO IN VIR: RK SLOVENJ GRADEC 2011