Kadar govorimo o dobrih rezultatih, navadno pogledujemo k rezultatsko uspešnejšim ekipam. Najuspešnejše ekipe so zato deležne velike pozornosti, tako s strani medijev in športnih privržencev, kot tudi ekip, ki se s trdim delom želijo približati njihovim uspehom ali jih celo nadgraditi. Ekipe lahko takšne rezultate dosežejo le z dobro pripravo, ki pa je v rokometu zaradi velike kompleksnosti igre prav tako zelo raznolika. V trenažnem procesu se moštva srečujejo s tehnično, taktično, fizično in psihološko pripravo. Le visok nivo in končna povezanost posameznih delov lahko prinaša dosego želenih ciljev.
Nekateri trenerji namenjajo posamičnemu delu priprav več poudarka kot drugim. To je največkrat odvisno od njihovega načina treniranja ter potreb, ki jih v danem trenutku prikazuje moštvo, menim pa, da zaključenega, točno določenega razmerja recepta za uspeh, med omenjenimi vrstami priprave ni. Zaradi celovitosti dotičnega moštvenega športa mora priprava zajemati vse aspekte, ki so kar se da dobro tudi izvedeni. Za optimalno pripravo je najboljše, da vodenje različnih področij prevzamejo strokovnjaki le-teh, s skupnim sodelovanjem in dopolnjevanjem lahko ekipo privedejo do višjega nivoja kot jo lahko le en posameznik. Za primer lahko navedem sodelovanje v kakšnem izmed rokometnih klubov, kjer strokovni štab sestavljajo glavni trener, pomočnik trenerja, kondicijski trener, trener vratarjev, fizioterapevt in zdravnik. Strokovnjaki na svojem področju skrbijo za maksimalno pripravo igralcev, njihova povezanost in delovanje za skupni cilj se na koncu lahko odraža v uspehu na igrišču.
Za vsak del priprav je pomembno pravo razmerje med kvantiteto in kvaliteto treningov, ki je navadno odvisno od kakovosti igralcev in razvitosti njihovega genetskega potenciala. Nekateri (tudi vrhunski) igralci trenirajo veliko manj kot morda kakšen povprečen igralec, a vendar jim velik genetski potencial omogoča dosego višje razvitosti in uspešnosti kot nekomu z nižjim potencialom, ki je že dosegel maksimum v razvitosti določenih sposobnosti. Potrebno je najti dobro razmerje med količino in kakovostjo treningov.
Seveda vsak del priprav za dobro izvedbo potrebuje določen čas, ki pa se lahko spreminja glede na potrebe ekipe, fazo pripravljalnega obdobja ali tekmovanja oziroma urnika tekem. Tako se razmerje različnih vrst priprave spreminja v trenažnih ciklih in tudi v posamičnih treningih.
Kar zadeva fizično pripravo, je njena količina vsekakor največja v pripravljalnih obdobjih, vendar je tudi med samo sezono ne velja zapostavljati, saj pridobljene sposobnosti nimajo neomejenega roka trajanja. Fizična priprava namreč predstavlja osnovo za optimalno izvajanje vseh drugih delov priprav ter nenazadnje tudi temelj za varno in učinkovito igranje tekem. K fizični pripravi lahko prav tako štejemo ogrevanja na treningih in tekmah, v katerih z raznovrstnimi vajami igralci poskrbijo za telesno in psihološko pripravo na trening ali tekmo, velikokrat pa tudi za preventivno ali kurativno vadbo glede na igralčeve specifične telesne sposobnosti ali poškodbe. V ta namen se v zadnjem času veliko ekip poslužuje različnih pripomočkov, kot so npr. elastični trakovi. Pri uporabi le-teh se je potrebno zavedati, da lahko s premišljeno uporabo zelo pripomorejo k vzdrževanju ali celo izboljšanju nekega fizičnega stanja, predvsem kar se tiče moči in gibljivosti. Elastični trakovi lahko v del fizične priprave prinesejo večjo širino pri izvajanju vaj ter drastično pripomorejo pri aktivaciji različnih, zlasti manjših mišičnih skupin. Z njimi lahko vplivamo tako na mobilnost kot stabilnost zgornjega in spodnjega dela telesa, hkrati pa trup pripravljamo na (anti)lateralna ter (anti)rotacijska gibanja, ki so zlasti v rokometni igri zelo pogosta.
Zavedati se moramo, da manjši pripomočki v fazi izboljšanja nekaterih glavnih motoričnih sposobnosti ne morejo povsem nadomestiti težkih uteži ali tekalnega treninga, a vsekakor trenažnemu procesu in predvsem celostni pripravi športnika predstavljajo dodano vrednost.
Zaradi človeške raznolikosti in s tem raznolikosti v posameznih ekipah je nemogoče določiti točne količine časa uporabe takšnih pripomočkov v treningu, nedvomno pa lahko njihova pravilna uporaba športnikom v smislu fizične priprave in s tem preventive pred poškodbami, le koristi.
Na vas trenerjih je, da presodite, ali vaši ekipi uporaba takšnih pripomočkov koristi ali predstavlja le izgubo časa.