Po SP so se pojavljali takšni in drugačni komentarji. Do mene so prihajali neposredno ali pa posredno, komentarji tudi na moje prispevke na tem portalu. Za kredibilne jemljem samo neposredne, pa čeprav se ne strinjajo vedno z mano in so dani od strokovnjakov za ta lep šport. Govorim o nekdanjih selektorjih Niku Markoviču, Matjažu Tomincu, Slavku Iveziču, Tonetu Tislju, Milanu Ramšaku, Velimirju Petkoviču – nekdanjem selektorju Rusije in 22 let trenerju v Bundes ligi – ter nekdanjih vrhunskih igralcih kot je Vlado Bojović, Rolando Pušnik, Mirko Mejavšek-Sine, Marjan Gorišek-Luka, Vili Ban, Beno Lapajne, Boštjan Ficko, Roman Šimon … Posebno mesto pa imata pri meni moj profesor mag. Cveto Pavčič in rokometni oče prof. Tone Goršič. Posredno sem dobil informacije tudi o ljudeh, ki so se ali se še smukajo okoli rokometa in njihovih komentarjih v slogu češ, kaj pa se ta gre in kaj pisari. Naj povem, da so to večinoma dokazano ljudje dvomljivih moralno etičnih načel ali provenience in mi po domače povedano za njihovo mnenje dol visi ali še bolj sočno se mi je… Eden izmed mojih kritikov z vso kredibilnostjo pa je g. Vili Trofenik iz Velike Nedelje nekdanji župan Ormoža in poslanec ter legendarni trener Velike Nedelje, ko je nastopala celo v naši 1. članski rokometni ligi. Brez njega nikoli ne bi bilo dvorane v tem kraju in tako močne rokometne tradicije. Ne samo, da je bil z dušo in telesom predan rokometu v svojem kraju, temveč je bil tudi vpet v delovanje RZS in predvsem tudi rokometni strokovnjak starega kova, od katerega bi se lahko marsikdo še danes učil. Ko me takšen človek pokliče in mi naravnost v slušalko reče: “Protestiram!” se pa jaz resno zamislim. Za določene “zavogalnike” kot jih slikovito imenuje Matjaž Tominec je pa res škoda časa in besed. Naj povem še to, da me je pa zmotil komentar na drugem spletnem portalu mojega nekdanjega rokometnega sotrpina Tomaža Ambrožiča, ki je napisal, da ga moti zaton rokometa, ki je bil pri nas tako uspešen. Dragi športni prijatelj, kar zadeva rokometna pravila, se v marsičem s tabo strinjam, a o zatonu tega športa ne bi razpredal, dokler so v njem uspešne tudi države, kot sta Brazilija in Portugalska, da o gospodarsko in sicer razvitih državah ne govorim. Se pa bojim, da je rokomet pri nas v zatonu, pa ne zaradi nedorečenih rokometnih pravil temveč zaradi področja, ki ga ti obvladaš.
Vsebino omogočata:
Zdaj pa še malo o tem kdo je uspešen v tem naj… športu. Govoriči se tudi o tem, kako pomemben je domač teren, pa je to negiral neuspešen nastop domačinov Norvežanov in na pol domačinov Švedov. Kako »pomembno« je sojenje na končni uspeh kaže tudi uspešnost Brazilije in Portugalske ter denimo Egipta, ki naj bi zaradi vpliva njihovega predsednika Hassana Moustafe imel privilegije. Pa se do sedaj to še nikoli v času njegove vladavine ni potrdilo, tudi na domačem terenu ne. Brazilija in Portugalska nimata prav nobenega vpliva v tem pogledu. Pa v kolikor bi velikost in denar bila pomembna, potem tudi nas ne bi bilo na igrah v Parizu, temveč bi tam bila Brazilija. O Hrvatih krožijo takšne in drugačne zgodbe in njihovem vplivu iz ozadja, a nekaj jim je potrebno priznati, da so rokometna nacija in da bolj kot vsi drugi delujejo na pripadnost ljudstvu in državi. Morda jim je to res dalo dodatnega vetra v hrbet za zadnji dosežek, a brez vrhunskih igralcev in urejenega ustroja na čelu z uglednim trenerjem jim vse to ne bi pomagalo.
Zame je pa, kot velja za vse športe, še posebej pa moštvene, ključna oseba selektor oziroma trener. Zato sem se v nadaljevanju razpisal o tem, kakšna naj bi ta ključna oseba bila.
Idealni psihološki profil selektorja v moštvenem športu vključuje več ključnih značilnosti, saj mora usklajevati različne vloge, od strateškega vodje do motivatorja in strokovnjaka za medosebne odnose. Tukaj je nekaj glavnih lastnosti, ki so lahko pomembne za uspešno opravljanje te funkcije:
- Empatija in čustvena inteligenca – Selektor mora razumeti in prepoznati čustva svojih igralcev ter vedeti, kako se ustrezno odzvati na različne situacije. To vključuje tudi sposobnost gradnje močnih medosebnih odnosov z igralci in razumevanje njihovih potreb.
- Odlične komunikacijske spretnosti – Selektor mora znati jasno in učinkovito komunicirati z igralci, svojimi pomočniki ter drugimi člani strokovnega štaba. Pomembno je, da zna prenašati svoje ideje in vizije na način, da jih igralci sprejmejo in jih motivira za dosego skupnih ciljev.
- Odločnost in sposobnost reševanja konfliktov – V ekipi so lahko različna mnenja, trenja ali konflikti. Selektor mora biti sposoben sprejemati težke odločitve in obvladovati konflikte na način, ki ne vpliva negativno na ekipno dinamiko.
- Visoka stopnja strokovnosti in taktike – Dober selektor mora biti tehnično in taktično izkušen, da lahko vodi ekipo pri razvijanju najučinkovitejših strategij ter prilagaja taktiko glede na nasprotnika in razmere v igri.
- Sposobnost motiviranja in inspiriranja – Selektor mora imeti sposobnost, da motivira igralce, jih navdihne za dosego najvišjih ciljev in ohranja pozitivno energijo v ekipi, tudi v težkih trenutkih.
- Kreativnost in prilagodljivost – Moštveni športi so dinamični, zato mora selektor biti sposoben hitro prilagajati svojo strategijo in načrte glede na spremembe v igri ali zmožnosti igralcev.
- Zanesljivost in poštenost – Igralci morajo zaupati selektorju, saj mora biti dosleden in pravičen pri izbiri igralcev, dodeljevanju nalog in ocenjevanju njihovega napredka. Poštenost in integriteta sta ključnega pomena za ohranjanje dobrih odnosov in pozitivne klime v ekipi.
- Sposobnost upravljanja z visokim stresom – V visoko konkurenčnih okoljih je pogosto prisoten stres. Selektor mora biti sposoben obvladovati stresne situacije in prenesti mirnost ter stabilnost svoji ekipi.
Čeprav se te lastnosti lahko razvijajo skozi izkušnje, je pomembno, da selektor v sebi nosi tudi naravno sposobnost za vodenje in podporo svoji ekipi. S kombinacijo teh lastnosti lahko učinkovito usmerja ekipo k uspehom.
Za zaključek izražam upanje, da se pri nas razmišlja v to smer in se ne išče razlogov za neuspeh v že prej omenjenih zakulisnih igricah ali takšnih in drugačnih vplivih. V kolikor pa je temu tako, potem tudi uspehi pred SP v Zagrebu izgubijo svoj sijaj in je popustil nekdo drug, ne pa selektor s svojim štabom.
Pa še to, da sem odgovor na vprašanje o lastnostih selektorja tako kot danes večina šolarjev poiskal na Chat GPT in me za to sploh ni sram, saj pišem izključno ljubiteljsko. Se pa z navedenim globoko strinjam in bi tudi sam na osnovi znanj pridobljenih skozi moj študij sestavil dokaj podoben tekst. Umetno inteligenco pa so sestavljali in razvijali sila pametni ljudje. Morda tudi vodilnim pri RZS ne bi škodila, včasih, pomoč le te.
Zapisal Aleš Praznik – s pomočjo UI samo kar zadeva vlogo selektorja, saj so določeni postavljali tudi vprašanja in teorije o tem, kdo mi pa piše te moje veleumne tekste?!