V teh dneh Rokometna zveza Slovenije praznuje častitljivo obletnico. Mineva namreč 70 let od ustanovitve te športne organizacije. V sredo bo na ljubljanskem gradu na sporedu dogodek, na katerem se bo zbrala praktično vsa slovenska rokometna smetana, priključilo pa se ji bo tudi nekaj elitnih gostov iz tujine. Obeležje tudi sovpada z Rokometno simfonijo, ki bo v četrtek potekala v Celju. Tam se bosta od poklicnega igranja rokometa še uradno poslovila Uroš Zorman in Luka Žvižej.
Rokometna zveza Slovenije je bila ustanovljena daljnega leta 1949, njen prvi predsednik pa je bil takrat Vlado Žorž. Vse ostalo je zgodovina bi lahko rekli danes, po dveh osvojenih kolajnah Slovenije na velikih tekmovanjih, treh nastopih na olimpijskih igrah in številnih klubskih uspehih, ki segajo še v čas nekdanje skupne domovine Jugoslavije. Zanimivo je, da je bil v času ustanovitve zveze popularen veliki rokomet, ki pa ga je v 50. letih kmalu izrinila manjša, dvoranska verzija igre. Do leta 1975 je bilo registriranih že več kot sto moških in ženskih rokometnih klubov.
Klubi uspešni že v Jugoslaviji
Celje je bilo že od samega začetka eno izmed vodilnih moštev, omeniti pa gre tudi Olimpijo, Slovan, Rudar in Branik. Vsi našteti klubi so nastopali v prvi jugoslovanski ligi in tudi v pokalu. Iz tega obdobja gre gotovo najbolj poudariti uspeh ljubljanskega Slovana, ki mu je v sezoni 1979/80 uspel veliki met. Ljubljančani so takrat postali jugoslovanski prvaki, posledično pa tudi nastopili v evropskem pokalu državnih prvakov, kjer so prišli vse do finala. Šele tam jih je zaustavil Magdeburg, ki je v tistih časih spadal še pod Vzhodno Nemčijo.
Nikakor ne smemo pozabiti niti na jugoslovansko reprezentanco za katero je zaigralo 15 Slovencev. Prvi, ki ga je doletela čast igranja v dresu “plavih” je bil Stane Papež, največ reprezentančnih nastopov pa je zbral Rolando Pušnik (kar 134).
Največji uspehi po osamosvojitvi
Leta 1991 smo dobili povsem svojo državo, hkrati pa je popkovino prerezala tudi rokometna zveza. Še istega leta je postala enakopravna članica Evropske rokometne zveze (EHF) in Mednarodne rokometne zveze (IHF). S sezono 1991/1992 se je začelo tudi slovensko državno prvenstvo. Prvi naslov so pri moških osvojili rokometaši Celja Pivovarna Laško, ki so kasneje vajo ponovili še 21-krat. V ženski konkurenci so slavile članice Belinke Olimpije. Že takoj v naslednji sezoni so se pričeli nastopi slovenskih klubov v evropskih tekmovanjih. Največji slovenski klubski uspehi na mednarodnem prizorišču so celjska zmaga v Ligi prvakov leta 2004, v letih 2001 in 2003, pa so v tem klubskem tekmovanju zmagale tudi ljubljanske Krimovke. Uspeh Celja Pivovarna Laško in Krima Mercator so že leta 1997 napovedale rokometašice Robita Olimpije z zmago v pokalu EHF, pa tudi rokometaši Prul 67 so leta 2003 visoko posegli v Ligi prvakov, ko so prišli vse do polfinala. Lep dosežek je tudi drugo mesto članov Gorenja v pokalu EHF leta 2009.
Izjemne uspehe pa je pisala tudi slovenska reprezentanca. Kar trikrat je nastopila na olimpijskih igrah (leta 2000 v Sydneyu, leta 2004 v Atenah in leta 2016 v Riu De Janeiru) in osvojila tudi dve kolajni na velikih tekmovanjih. Prvo, srebrnega leska, leta 2004 na evropskem prvenstvu v Sloveniji. Navdahnjeno slovensko reprezentanco, za katero je že takrat nastopal mladi Vid Kavtičnik, je šele v finalu zaustavila Nemčija. Drugi uspeh, ki je še toliko bolj v spominu, pa sega v leto 2017, ko so Slovenci na svetovnem prvenstvu v Franciji osvojili tretje mesto. Bron so si po izjemnem povratku priigrali proti vedno neugodnim Hrvatom. Slovenska rokometna reprezentanca je tudi prvo moštvo v državi, ki je sploh poseglo po medalji na kateremkoli tekmovanju.
Elitna imena na ljubljanskem gradu
Glede na bogato slovensko rokometno zgodovino ne čudi, da se bodo dogodka udeležila številna znana imena. Organizatorjem gre na roko tudi dejstvo, da so v Sloveniji nekateri prisotni že zaradi svoje udeležbe na četrtkovi Rokometni Simfoniji. Na ljubljanskem gradu bodo tako, glede na napovedi, predsednik Evropske rokometne zveze (EHF) Michael Wiederer, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec, ter minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Od tujih rokometnih imen gre izpostaviti Sergeja Rutenko, Ivana Balića, Talanta Dušebajeva, Petra Metličića, Laszla Nagyja, Domagoja Duvnjaka, Arpada Šterbika, Mirzo Džombo…
Prisotnih bo tudi kar nekaj slovenskih rokometnih legend: Renato Vugrinec, Tomaž Tomšič, Roman Pungartnik, Aleš Pajovič, Gorazd Škof, Zvonimir Serdarušić, Kasim Kamenica, Boris Denić, Branko Tamše, Mišo Toplak, Vladan Matić, Herman Wirth…
Slavnostna prireditev na ljubljanskem gradu se bo pričela ob 18.30.
FOTO: RK KRIM MERCATOR