Potem bo večer prijazen in lep. Včeraj sem zaradi bližine Gradca iz kraja, kjer trenutno bivam, izkoristil prijetno vožnjo po razgibani pokrajini – po njihovo Vulkanland – in odšel na pripravljalno tekmo med zvenečima nasprotnikoma THW Kiel : RD LL Grosist Slovan. Imel sem kar mešana pričakovanja oziraje se na to, da so v ljubljanskem kolektivu kar precej prevetrili zasedbo in je to šele uvod v sezono. Z igro nemškega moštva, v katerem je precej zvezdnikov, na čelu z vratarjem Wolfom in Duvnjakom, ne bom izgubljal besed, čeprav sem se pred tekmo sestal z njihovim direktorjem iz Avstrije Viktorjem Silagyem in opravil zanimiv pogovor, ki bo objavljen na našem portalu ROKOMET.net.
Moštvo RD LL Grosist Slovana je močno v vseh pogledih. Že pred tekmo sem se srečal z nekaterimi pred dvorano, ki zagotavljajo strokovno logistično podlago za nemoteno delo. Ob tej priložnosti se jim moram zahvaliti za ureditev akreditacije oz. vstopnici za tekmo. Vodstvu kluba na čelu s trenerjem Urošem Zormanom je uspelo sestaviti v Evropi konkurenčno moštvo. Se bi kar strinjal, da ekipa zori in se gradi na daljše obdobje, zato je ne glede na včeraj videno po moji presoji celo bolje, da ni bilo vabila za Ligo prvakov. Igralska zasedba je močno pokrita na vseh igralnih mestih z najmanj dvema kakovostnima posameznikoma, vredno hvale je tudi to, da je večina naših potencialnih ali nekdanjih reprezentatntov. Je dobra zmes izkušenj in mladostnega poleta. V kolikor bo tudi kemija med igralci in ciljna naravnanost temu ustrezna, lahko pričakujemo v letošnji evropski sezoni v Ljubljani lepe predstave. Čvrsta gibljiva obrambna formacija z jasno razdeljenimi nalogami branilcev, hiter protinapad in učinkovita igra na postavljeno obrambo je včeraj predstavljala kar velike težave slovitemu nasprotniku. Prav nič presenetljivega ne bi bilo, če bi gostujoča zasedba celo vknjižila zmago ali vsaj remi. Kiel že sedmo sezono zapored v tem času pripravi pripravljalni kamp v Gradcu in zato to ni bila tekma na nevtralnem igrišču, saj se tu počutijo kot doma tudi po besedah njihovega direktorja. Naše glavno mesto si je končno priborilo in zaslužilo to, da ima močan moški rokometni kolektiv. Nekoč so bile to tudi moje sanje v vlogi trenerja, a žal za to takrat očitno ni bil primeren čas, zato me trenutna razmerja sil v našem rokometu sila veselijo in upam, da bo temu tako še kar nekaj časa. Prav bi bilo tudi, da to prepoznajo ljubitelji športa pri nas in s svojo prisotnostjo na tekmah v polnih Stožicah podprejo ta smeli projekt ponovno močnega kolektiva s Kodeljevega.
Piše: Aleš Praznik
Foto: Sascha Klahn