Tatjana Polajnar sprejeta v Hram športnih junakov
Ob Polajnar so novi člani postali še telovadec Lojze Kolman ter veslača Sadik Mujkić in Bojan Prešeren. V tej generaciji bo član še ta mesec postal tudi odbojkar Adolf Urnaut.
Polajnar je druga rokometašica v hramu po Alenki Cuderman. Po razpadu nekdanje skupne države, katere reprezentantka je bila, je Polajnar igrala eno ključnih vlog v slovenskem klubskem in reprezentančnem rokometu in pripomogla, da se je Krim, “majhen klub z obrobja Ljubljane”, prelevil v evropskega velikana.
“Ko sem dobila vabilo, sem se najprej vprašala, ali si to res zaslužim. Konec koncev, ko sem se ozrla nazaj, sem videla, da je za mano kar nekaj športnih uspehov, ki so ostali zapisani v zgodovino. Predvsem sem hvaležna za vse, ki so bili poleg mojih uspehov, pa tudi porazov, ki so mi pomagali, da sem te cilje dosegla. Rokomet je kolektiven šport, tega nisem dosegla sama, vedno je za mano stala odlična ekipa, tako mojih soigralk, ki so še danes v mojem srcu, kot tudi drugih,” je dejala nekdanja rokometašica.
“Po Alenki Cuderman, ki je leta 1984 z jugoslovansko reprezentanco v Los Angelesu osvojila zlato kolajno, je slovenski ženski rokomet s Tatjano Polajnar dobil novo vrhunsko igralko. S trinajstimi leti je z Alplesom iz Železnikov igrala v takratni drugi jugoslovanski ligi, pri sedemnajstih letih je prvič zaigrala za Belinko Olimpijo, nato pa je leta 1988 odšla v beograjski Radnički. Z njim je bila državna prvakinja (1988) ter dvakrat zmagovalka evropskega pokala pokalnih zmagovalk (1991, 1992). Z jugoslovansko reprezentanco, zanjo je igrala na 62 tekmah in dosegla 126 zadetkov, je leta 1990 v Južni Koreji osvojila naslov svetovne podprvakinje, leto pozneje pa na sredozemskih igrah v Atenah zlato kolajno. Leta 1992 se je pridružila Krimu, s katerim je bila trikrat državna prvakinja (1995, 1996, 1997), ob koncu svoje bogate kariere pa je bila leta 1998 še italijanska državna prvakinja z Riminijem. Na sredozemskih igrah v Bariju je leta 1997 kot kapetanka slovenske reprezentance osvojila bronasto kolajno. Na 38 tekmah je za slovensko izbrano vrsto dosegla 113 zadetkov,” so še zapisali pri DNŠS.
Hram slovenskih športnih junakov je leta 2011 ustanovilo Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) in vključuje najboljše slovenske športnike vseh časov iz različnih športnih panog. Hram je v slovenskem prostoru zaživel leta 2012. DŠNS s tem želi v trajnem nacionalnem spominu ohraniti najboljše slovenske športnike, ki so se z izjemnimi dosežki izkazali v mednarodnem merilu. Ohraniti želi tudi rekvizite in druge športne predmete, s katerimi so bili povezani slovenski športniki, ter ohraniti športne zgodovinske dogodke, tudi iz člankov in prispevkov že upokojenih novinarskih kolegov in drugih.
Foto: Šport Ljubljana / Oskar Šušteršič
Komentarji