V tem za šport nesrečnem letu je prvo nedeljo v juliju škofjeloške rokometne vrste zapustil tvorec prvega zlatega obdobja rokometa v mestu pod Lubnikom, ki ima za sabo že več kot 60-letno tradicijo. Ko je v Zenici v Bosni in Hercegovini s slovenskimi koreninami rojeni Igor Stupnišek rokomet še igral v rodnem mestu se je ob Sotočju obeh Sor predramila nova športna disciplina za ta del gorenjskega konca.
Le leto po ustanovitvi rokometnih zametkov na škofjeloškem je Igor Stupnišek prišel v Slovenijo s povsem drugim namenom. V Ljubljano ga je pripeljal študij metalurgije, z rokometom pa je bil na začetku slovenskih dni, ki so se zaključili pred dnevi povezan z Olimpijo, kjer so se tedaj pri rokometni igri zbirali študenti. Kmalu ga je želja po boljših dosežkih gnala naprej in po Šentvidu nad Ljubljano in Kamnikom je bila naslednja postaja prav Škofja Loka, kjer je prvič prejel tudi službovanje v vlogi poklicnega trenerja.
Sledili so prvi »zlati časi« rokometa v Škofji Loki. V prvi sezoni igranja v Ljubljanski conski ligi je rojeni Zeničan kot pravo »jeklo« vodil dva kluba – Kamnik in Šešir iz Škofje Loke. Kamničani so zmagali, Ločani pa so bili tretji in že tedaj so v Stupnišku ogromne zmožnosti videli tudi drugi. Prof. Cveto Pavčič ga je izobrazil trenersko, naredil pa je tudi sodniški izpit. Ko se je Igor Stupnišek dokončno odločil prevzeti »Klobučarje« pa so sledile sezone, ki si jih nihče niti v sanjah ni upal napovedati. Ljubljanska conska liga je bila hitro preozka, Sledili sta le dve sezoni v republiški ligi, nato pa ob 20-letnici rokometa v Škofji Loki kar tri nepozabne sezone med severnjaki v II. Zvezni ligi. V tem času je Igor uveljavil svoj pogled na rokomet. V moštvu je vedno dajal prednost igralcem iz najožjega zaledja Škofje Loke, obenem pa od klubskega vodstva dobesedno zahteval, da se uvede čim boljša rokometna šola v lastnem klubu. In to načelo so v Škofji Loki na srečo spoštovali vse do zdajšnjih dni.
Zelo pragmatično delo, predvsem pri pripravi na tekmeca in tekme, ter njegova lucidnost sta mu odprli tudi vrata v strokovni svet pri Rokometni zvezi Slovenije. Kar ducat let je vodil mlajše selekcije Slovenije na tedaj uveljavljenih republiških tekmovanjih Bratstvo in edinstvo. Tako z žensko kot moško mladinsko vrsto pa je skupaj s svojimi sodelavci na tedanji sedež zveze v Hramu slovenskega športa ob Celovški cesti prinašal odličja in pokale. Tudi za končne zmage. Vedno pa je znal pripovedovati vsem generacijam, da so ob turnirju v Kaću pri Novem Sadu v finalu z Vojvodino gledalci navijali za Stupniškovo Slovenijo. Razodel je tudi zakaj. Zato ker je svoje igralce in strokovno vodstvo naselil pri domačinih, vse druge reprezentance pa so izbrale bivanje v hotelu.
Pot je Igorja Stupniška vodila tudi v mnoge druge kraje pri nas. Predvsem je močan pečat pustil v Šoštanju, kjer se je srečal tudi z odličnim Iztokom Pucem, ki ga je kot pred njim mnoge druge slovenske rokometne mladce spodbujal na njegovi športni poti. Tudi njegovo avstrijsko obdobje na Koroškem je bilo zelo pestro in plodovito. Tudi na ono stran Karavank je odpeljal marsikaterega igralca, ki ga je pred tem vodil na sončni strani meje. Bil je tvorec Karavanškega pokala, kjer so se znova kalili predvsem mladi igralci.
Na rokometni tribuni smo ga videvali skorajda na vsaki tekmi. Tekme je želel spremljati čim bolj sam. S svojim trenerskim občutkom je ocenjeval tudi vse generacije škofjeloških igralcev, tudi generacijo na čelu z Mihom Kešetom, ki je osvojila naslov mladinskih prvakov Slovenije in ponovila podvig, ki ga je sam prvič v Škofjo Loko pripeljal s fanti, ki so bili rojeni leta 1960 in mlajšimi. Tudi za prvi kadetski naslov prvakov v Loki je poskrbel. Ob prihodu Jureta Dolenca in njegove generacije na sceno pa je mnogo pred drugimi dejal – no dočakal sem tudi to.
Naključje je hotelo, da je pred nekaj dnevi še odšel na pogreb enega najboljših igralcev, ki jih je vodil. Marko Oblak je bil tudi prvi slovenski reprezentant iz Škofje Loke, obenem pa skupaj z Jožetom Galofom tudi »krivec« da je Igor Stupnišek postal Ločan. In to Velik Ločan.
Pogreb Igorja Stupniška, ki je bil tudi častni član Rokometne zveze Slovenije, bo v petek, ob 13.00 na škofjeloškem pokopališču. Vsem svojcem ob tej priložnosti izrekamo globoko sožalje.