Rokometna zveza Slovenije je obeležila 70. obletnico delovanja. Slavnostne akademije na Ljubljanskem gradu so se udeležili številni visoki gosti, med drugim predsednik Evropske rokometne zveze Michael Wiederer, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, …
“Med vsemi kolektivnimi športi ima le rokomet kolajno z evropskih in svetovnih prvenstev in je trikrat nastopil na poletnih olimpijskih igrah. Poskušamo še naprej biti konkurenčni najboljšim na svetu. Včasih zmanjka denarja, na srečo pa ima RZS pokrovitelje in najbolj ugledna slovenska podjetja za seboj, ki so v rokometu prepoznala tisto panogo, na kateri gradijo svoje usluge in storitve,” je dejal gostitelj današnjega dogodka – predsednik Rokometne zveze Slovenije Franjo Bobinac.
“Upam, da bo država v prihodnje namenila več sredstev v vrhunski šport in rokomet tu ni izjema. Verjame, da bomo prebili led in spremenili davčno zakonodajo na področju športa in bo bistveno bolj razvojno naravnana kot doslej,” je še dodal Bobinac, ki je večkrat poudaril, da so prav klubi največje bogastvo slovenskega rokometa, saj vzgajajo vrhunske igralce in igralke, dosežki reprezentance pa so ogledalo njihovega izjemnega dela.
Prvi mož Evropske rokometne zveze Wiederer je v kratkem nagovoru poudaril, da je Slovenija s svojim delovanjem in pobudami ogromno prispevala k razvoju evropskega rokometa ter Bobincu izročil 44 let star dokument o prvem samostojnem nastopu Slovenije iz leta 1975 v sklopu turnirja Alpe Adrie.
Minister Pikalo je v imenu slovenske vlade RZS iskreno čestital za častitljiv jubilej in dodal, da je bilo v teh 70 letih v rokomet vključeno na tisoče ljudi, ki so vselej delovali v skladu s pravimi vrednotami, kot sta spoštovanje in fair play.
“V rokometu predvsem občudujem zanos, dosežene rezultate in organizacijo zveze. Če primerjamo proračune naše in drugih zvez, potem je RZS pravi ‘palček’. Poljska zveza ima na voljo kar 30 milijonov evrov, naša zveza pa zgolj 1,3 milijona, navkljub temu pa se naša reprezentanca zaradi pravega nacionalnega zanosa povsem enakovredno kosa z njo in drugimi močnejšimi reprezentancami,” je dejal predsednik domačega olimpijskega gibanja Gabrovec, ki upa, da bo slovenska moška izbrana vrsta drugo leto znova nastopila na olimpijskih igrah v Tokiu.
Na dogodku so bile poleg znanih obrazov slovenskega političnega, gospodarskega in športnega življenja tudi številne rokometne legende, kot so Alenka Cuderman, Renato Vugrinec, Roman Pungartnik, Tomaž Tomšič in mnogi drugi, tudi vsi člani slovenske izbrane vrste, ki se v tednu EHF pripravljajo za petkovo prijateljsko tekmo z Nizozemci v Ormožu in nedeljsko s Srbi v Mariboru.
Slavnostne akademije so se udeležili tudi številni nekdanji selektorji, kot so Marta Bon, Niko Markovič, Matjaž Tominec, Kasim Kamenica, Tone Tiselj in mnogi drugi, navzoča sta bila tudi nekdanji slovenski in beloruski reprezentant Sergej Rutenka ter Španec Talant Dušebajev, ki bosta v Celju nastopila na poslovilni tekmi Uroša Zormana in Luke Žvižeja.
RZS je na praznovanju častitljivega jubileja v sliki in besedi predstavila zgodovino slovenskega rokometa in največje uspehe. V teh sedmih desetletjih je največje uspehe dosegla po slovenski osamosvojitvi 1991, za največja pa je zagotovo poskrbela moška reprezentanca, ki je na domačem evropskem prvenstvu 2004 osvojila odličje srebrnega leska, na svetovnem prvenstvu v Franciji 2017 pa je bila bronasta.
Moška reprezentanca je doslej edina ekipa v zgodovini slovenskih kolektivnih športov z žogo, ki je nastopila na poletnih olimpijskih igrah, in sicer v Sydneyju 2000, Atenah 2004 in Rio de Janeiru 2016.
Po zvezdah so posegli tudi slovenski rokometni klubi, predvsem rokometaši Celja Pivovarne Laško in rokometašice Krima Mercatorja, ki so osvojili najbolj imenitno klubsko tekmovanje na stari celini – ligo prvakov oziroma prvakinj. Celjska ekipa je na rokometni Mont Blanc stopila v sezoni 2003/03, ljubljanska pa v sezonah 2000/01 in 2002/03.
Pred osamosvojitvijo so najgloblje sledi pustili rokometaši ljubljanskega Slovana, ki so v sezoni 1979/80 osvojil naslov državnega prvaka v nekdanji Jugoslaviji. V naslednji sezoni so se prebili v veliki finale evropskega pokala državnih prvakov, kjer je moral priznati premoč tedaj vzhodnonemškemu Magdeburgu.