Potrjeno. Legenda se vrača v Slovenj Gradec.
“Leta 1997 sem se poročil z mojo soprogo Elenoro – Elo in v Slovenj Gradcu sta se rodila oba moja otroka Aleksa 1998 in Una 2004. Dejstvo je, da sem bil v Slovenj Gradcu srečen in zadovoljen z življenjem, tu sem spoznal veliko prijateljev in kot sem jim vedno govoril, je bilo meni najpomembnejše, da si ustvarim družino. Spomini na Sloveni Gradec ne bodo nikoli pozabljeni, vedno bom rad prihajal na obisk v mesto rokometa in k prijateljem.” Tako je za bilten ob 60. obletnici rokometa v Mestni občini Slovenj Gradec, leta 2014, razmišljal Nenad Maksić.
Danes, leto dni pred častitljivo 70. obletnico rokometa tej koroški regiji, pa se najboljši slovenjgraški strelec vseh časov, zagotovo eden najboljših tujcev, ki je kadarkoli igral v Sloveniji in dobitnik dveh bronastih medalj na največjih tekmovanjih, “Maksa”, vrača v kraj, kjer je svoj bogat pohod po rokometnem zemljevidu praktično začel. Klubski sekretar, Matjaž Beliš, se spominja tistih dni, ko je še kot fant prišel na preizkušnjo iz beograjske Crvene Zvezde. Nekako ni bilo prave višine za zahteve sodobnega rokometa tistega časa, ampak vse kar se je od tistega dneva naprej dogajalo je točno to, kar o Nenadu že veste. Eden najboljših strelcev, ki so kadarkoli igrali v Sloveniji. Z eno sezono premora, ki jo je odigral v Celju, je Slovenj Gradcu dal deset svojih najboljših let. Ljubitelji rokometa se skoraj ne spominjajo tekme, ki je Nenad ne bi odigral zaradi poškodbe ali bolezni, prav tako pa je ostal v spominu po visoki profesionalnosti in pristnim odnosom z navijači. To od novega Slovenj Gradca v vodstvu kluba pričakujejo tudi v prihodnje, v klub pa bi se naj vrnila vsaj še dva legendarna domača igralca, tokrat v nekoliko drugačnih vlogah.
Preden je Maksić zaigral v Slovenj Gradcu je bil član banjaluškega Borca in Crvene Zvezde. Od leta 1995 pa vse do 2002 je bil član Koroške ekipe, kjer je bil MVP in najboljši strelec slovenske lige vsako sezono (z izjemo prve), za tem je eno sezono preživel pri Celjanih, nato pa se zopet vrnil za tri leta v mesto miru. Leta 2006 je svojo pot nadaljeval v Srbiji, kjer je zaigral za Crveno Zvezdo, Smederevo in Partizan.
Nekdaj odlični desni zunanji je igral za srbsko oz. jugoslovansko reprezentanco od leta 1998 do 2004, v tem času pa osvojil dve bronasti medalji iz svetovnih prvenstev 1999 ter 2001.
Kot trener je štiri sezone vodil Partizan, leta 2018 se je za dve sezoni prestavil v Katar, nato se znova vrnil v srbsko prestolnico. Poleg tega, je svoj delež pristavil še k vodenju mlajših kategorij v reprezentančnem dresu.
»Maksa« se vrača, tokrat v vlogi glavnega trenerja.