Naj najprej začnem svoje poročanje in komentar iz F4 za moške v Kölnu s tem, da so pogoji
za medije v nemški maniri res vrhunski. Za razliko od marsikje drugod smo poročevalci
nameščeni takoj za klopjo enega od moštev kar nam omogoča odličen pregled nad
dogajanjem. Druga zadeva od katere pa ne morem, da ne bi o njej spregovoril kritično pa je
vloga tako imenovanega delegata na tekmi. Na prvi polfinalni tekmi je gospod, ki mu nočem
niti imena omenjati očitno želel svojo funkcijo izkoristiti za svojih pet minut slave. Nenehno
se je vpletal v trenerja Magdeburga, ki je pač malo bolj temperamentno vodil tekmo in se
odzival na odločitve sodniškega para iz Črne Gore in to povsem upravičeno. Marsikdo iz
komentatorske oz. poročevalske srenje je delil mnenje, da kot prvo sodnika nista bila dorasla
kakovosti moštev in spektaklu nasploh ob tem, da sta pa eklatantno sodila v prid moštva iz
Berlina. Slovenci seveda privoščimo našemu Cehtetu uvrstitev v finale in da ob njem imamo
še dva naša rokometaša v finalu. Se pravi nekdo ali celo dva od naših bosta znova vzela
krono prvakov Lige prvakov za moške v sezoni 25/26. A nihče, ki se na rokomet spozna si
ne želi zmage na ta račun kot sta tekmo kreirala že omenjena sodnika. In če sta že v veliki
meri na končni rezultat vplivala sodnika pod ingerenco delegata na prvi tekmi je na drugi
tekmi že dobljeno tekmo v podaljšku v svojo škodo usmerjal proti porazu trener Aalborga.
Nikoli ne bom razumel kakšna pamet dopušča trenerju to, da pri golu razlike v prid
njegovemu moštvu začne z igro v napadu brez vratarja in dobo štiri zadetke na prazen gol.
Njegovi igralci se »matrajo« za vsak gol v napadu potem pa v sekundi prejmejo zadetek. No,
če že imamo tako nespametne trenerje bi vsaj od nekoga od igralcev ali pa vratarja, ki
obupano teče v branjenje svojih praznih vrat pričakoval, da se upre trenerju. A očitno so tako
po vojaško profesionalni in poslušni do trenerja, da se tega nihče ne loti. In zato bi v kolikor
bi imel moč odločanja to zame najbolj neumno in ne gledljivo pravilo enostavno ukinil. A s
stališča slovenskih ljubiteljev rokometa je tokrat vse to bilo za nas super. ker bo v vsakem
primeru slovenski rokomet znova dobil zmagovalca lige prvakov. Ob tem moram omeniti še
to, da je Blaž janc ob Domnu Makucu s svojo igro najbolj pripomogel k zmagi svojega
moštva. Lahko smo ponosni, da imamo takšna rokometaša v vrstah velikana svetovnega
rokometa iz Barcelone. Tu pa moram biti znova kritičen do slovenskih medijev predvsem
nacionalne RTV, da nikoli ni nikogar v Kölnu. Znova sem tu edini zastopnik naših medijev.
Naj zaključim kot z napovedjo pred finalno tekmo med moštvom iz Berlina in Barcelone z
izjavo vrhunskega človeka in kapetana naše reprezentance Blaza Janca, ki je po tekmi na
kratko povedal, da njegovo moštvo krasi neverjetna povezanost medsebojno zaupanje in
samozaupanje. Navzlic temu pa spoštujejo nasprotnika v finalu, ki je za njih velika neznanka
saj še nikoli v ligi prvakov niso igrali z njimi. Verjame pa v to, da bodo v duhu zmagovalne
miselnosti ponovno naredili vse za končni uspeh. Mi jim to vsekakor privoščimo in nestrpno
čakamo nedeljsko finale. Včeraj je tudi padel rekord po številu obiskovalcev v Lanxess Areni
in presežena je bila številka 20.000 tako kot teden nazaj v Budimpešti. Zdaj pa po oddaji
tega teksta k nedeljski maši v prečudovito katedralo nato pa na finale kadetskega F4, ki je
tokrat drugič in se igra kot pred igra tekmi za tretje in prvo mesto članov. Vsi znova
pričakujemo nov vrhunski rokometni spektakel. Uživajmo vsi skupaj doma pred ekrani in
moja malenkost na prizorišču s tribune ob robu igrišča.
Pogled s tribune ob robu igrišča v Kölnu pred finalnimi boji sezone 25/26
