Hrvaško predsedstvo Svetu EU je organiziralo videokonferenco ministrov pristojnih za šport, ki se je je udeležila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec. Spregovorili so o možnih nadaljnjih ukrepih na državni in evropski ravni za blažitev posledic razmer, za nadaljnjo promocijo evropskega športa in za ustrezno vključitev športa v oživitvene načrte EU na področju gospodarstva.
Ministri so se strinjali, da je na evropski ravni potreben koordiniran pristop k podpori športnega sektorja, ki bi izkazal podporo tistim, ki delujejo v športnemu sektorju in tudi športnikom samim.
Ministrica Kustec je na zasedanju opozorila, da je športna panoga globalno zelo prizadeta: »Vse oblike podpore športnim aktivnostim so se ustavile, veliki športni dogodki pa so prestavljeni ali celo odpovedani.« Ob tem je opozorila na pomen solidarnosti v športu: »V Evropskem modelu športa je solidarnost najpomembnejša vrednota. Ta je še posebej pomembna zdaj, v času med in po krizi.«
Zato je ministrica na zasedanju predlagala, da je treba v obdobju po epidemiji »zagotoviti ponovno oživitev športno-rekreativnih aktivnosti in pogojev, da bodo imeli vrhunski športi, ki po svoji naravi delujejo v skladu z načeli športnega trga, dovolj ugodno okolje v smislu davčnih obveznosti in ugodnosti za rehabilitacijo osnovnih športnih organizacij«.
Ministrica je kot možne rešitve za nadaljnjo promocijo evropskega modela športa in za ustrezno vključitev športa v oživitvene načrte EU na finančnem področju predlagala med drugim preusmeritev dela sredstev kohezijske politike EU na ukrepe za spodbujanje dobrega počutja državljanov – tudi s športno dejavnostjo. Poleg tega je predlaga posojila za zagotavljanje likvidnosti športnih klubov in drugih zvez s pomočjo obstoječih finančnih instrumentov EU, na primer preko na novoustanovljenega instrumenta EU – Support to mitigate Unemployment Risks in an Emergency (SURE) – kot odziva na koronakrizo.
Kolegom ministrom je pojasnila, da so bile podobno tudi v Sloveniji po splošni prepovedi zbiranja večjih skupin pred dobrim mesecem odpovedane vse organizirane oblike športnih dejavnosti. Vsakdo, vključno s profesionalnimi športniki, pa lahko individualno trenira doma: s trenerji športniki lahko komunicirajo prek sodobnih komunikacijskih sistemov.
»V zadnjih nekaj dneh se stanje v Sloveniji počasi izboljšuje, saj se število na novo okuženih zmanjšuje,« je poudarila ministrica in opozorila, da je posameznikom ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih, s tem tednom ponovno omogočeno izvajanje športno-rekreacijskih dejavnosti posameznega značaja (npr. tek, kolesarjenje, golf, joga) ali dejavnosti na prostem ali v javnem prostoru v občini posameznikovega bivališča, kjer športna aktivnost ne omogoča stikov z drugimi posamezniki (npr. tenis, badminton, balinanje).
Področje športa je slovenska vlada po besedah ministrice naslovila že v prvem protikoronskem zakonskem paketu za čas trajanja krize. Ukrepi so neposredno povezani z aktivno rehabilitacijo trenutnih razmer, socialnim statusom športnih deležnikov in obstojem športnih organizacij.
V Sloveniji se trenutno ukrepi na področju športa izvajajo v sodelovanju med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Nacionalnim inštitutom za zdravje in Ministrstvom za zdravje.
Kot eno od možnosti skupnega sodelovanja na ravni EU je Slovenija predlagala tudi možnost usklajenega pristopa za nadaljevanje nacionalnih športnih tekmovanj, finančno pomoč športnemu sektorju kot takemu in tudi EU kampanjo za fizično aktivnost. Slednje se je v vmesnem času tudi zgodilo s kampanjo Evropske komisije #BeActiveAtHome, v Sloveniji pa imamo podobno iniciativo z imenom #vadidoma.
Marija Gabriel, evropska komisarka, odgovorna za šport, je poudarila, da šport ni zgolj ekonomska aktivnost, »temveč vpliva na množico rekretivnih športnikov in vseh, ki so na kakršenkoli način športno aktivni«. Izpostavila je družbeno aktivnost in medijsko kampanjo za zdrav življenjski slog, opozorila pa na prvi panevropski hackleton, ki se bo odvil ta teden in združuje vse zainteresirane skupine (raziskovalce, razvijalce, izobraževalce,..) v skupni aktivnosti iskanja ustreznih odgovorov na COVID-19 situacijo.
Večina držav članic je na današnji videokonferenci izpostavila nujnost skupnega sodelovanja evropskih držav ter predlagala uporabo sredstev iz strukturnih skladov za pomoč športnikom in športnim organizacijam.