Danes se začenja evropsko prvenstvo v rokometu za moške. Pred začetkom so na strani evropske rokometne zveze analizirali številke, pridobljene s strani Kinexona na preteklem prvenstvu.
Pred dvema letoma, je Španija v velikem finalu premagala Hrvaško. Na prvenstvu so bili Španci tako uspešni, ker so bili odlični na obeh straneh igrišča. Hrvaška je na prvenstvu slavela po svoji dobri obrambi, a je bila četa Jordia Ribere še boljša, čeprav so na tekmo prejeli 2,3 zadetka več. Glavna razlika je bila v hitrosti igre obeh moštev. Varovanci Lina Červarja so imeli najmanj posesti na tekmo, le 46,6, Španija je imela 5,8 posesti več, kar je pomenilo tudi več prejetih golov.
Ravno zaradi tega, je najbolj pravično da se za vse reprezentance postavi enotna osnova. Povprečje posesti je okoli 50, torej se lahko uspešnost računa na toliko posesti. Če se uspešnost računa po novih standardih, je bila Španska obramba najtrdnejša, prejeli so le 24 zadetkov na 50 posesti, Hrvaška jih je prejela 24,7. Slovenija je na 50 posesti prejela 27,1 gol.
Razlogi za dobre številke obeh finalistov izhajajo iz velikega števila izsiljenih napak. Španija je nasprotnike prisilila v 12,7 napak na tekmo, Hrvaška pa v 12,6. Obenem je imela Šanija tudi drugi najboljši napad prvenstva z doseženimi 29,6 goli. Hrvaška je imela v napadu nekaj težav. Odstotek zadetih metov je bil 59,3 procenten, napak pa so imeli 10,2 na 50 posesti. Vseeno so dosegli 27,2 gola, pramagali pa so jih le Španci.
Španci so leta 2020 igrali v povprečju z najstarejšo reprezentanco, igralci na letošnjem prvenstvu pa so skupaj igrali 69,1 odstotka časa. Tudi letos so eni od favoritov, čeprav na papirju niso več tako dominantni kot so bili pred dvema letoma. Drugačna pa je zgodba pri Hrvatih. Ekipa na letošnjem prvenstvu je v preteklosti odigrala skoraj polovico manj časakot Španska, le 35,4 odstotka. Vsaka napoved le na podlagi podatkov je tako nemogoča.
Podatke lahko pogledamo še za dve razočaranji evropskega prvenstva pred dvemi leti, Francijo in Dansko. Čeprav sta imeli solidno statistiko, sta bili obe izločeni že po skupinskih bojih. Vodja Danske je bil Niklas Landin, ki je bil drugi najuspešnejši golman s 34,7 odstotki obranjenih strelov. Danska je imela šesto najboljšo obrambo z 26,3 prejetimi goli, v napadu pa so imeli povprečje zadetkov malo nad povprečjem (26,9). Drugačna zgodba pa je bila pri Franciji. Dosegali so le 26,3 zadetka na tekmo, prejeli pa so 25,8 zadetkov. Obe ekipi sta imeli najkrajše napade, francoski so bili dolgi 29,4, danski pa 31 sekund. Kratki napadi so pomenili tudi najmanj podaj (Francija 582,7, Danska 464,4).
Po evropskem prvenstvu sta si obe reprezentanci dobro opomogli, Francija je osvojila olimpijski naslov, Danska pa naslov svetovneg prvaka in olimpijsko srebro.