»Dobro predstavljen problem je napol rešen problem.« – Charles Franklin Kettering.
Besede ameriškega izumitelja lahko, poleg vsakdanjim situacijam, pripišemo tudi rokometnim vprašanjem ter situacijam, pri katerih je za optimalno rešitev potreben določen nivo znanja, izkušenj ter nenazadnje strokovne kreativnosti. Različne probleme pa lahko dobro predstavimo zgolj z natančno opravljeno ter hkrati interpretirano analizo omenjenih situacij.
V sami rokometni igri vidnejšo vlogo analiziranja nasprotne ekipe in posledičnega odzivanja na posamezne situacije, z določanjem uigranih taktičnih kombinacij ter z različnimi preigravanji, podajami ali streli na gol, nosijo srednji zunanji igralci ali t. i. organizatorji igre. Na igrišču lahko njihove odločitve namreč vplivajo na uspeh celotnega moštva. V večini vrhunskih ekip pa se organizatorji igre ravnajo glede na taktične zamisli glavnega trenerja moštva. Dobri trenerji lahko s klopi drugače in velikokrat bolje uvidijo najrazličnejše situacije v igri ter s svojimi nasveti pripomorejo k enostavnejši ter učinkovitejši igri svoje ekipe.
Za izbiro pravilne taktične kombinacije, ki mora prav tako biti pravilno izvedena, je navadno potrebno dobro poznavanje vseh prednosti svojega moštva kot tudi vseh pomanjkljivosti nasprotnika. Slednje se lahko razbere zgolj s podrobno analizo. Vrhunski trenerji tako pred vsako tekmo natančno preučijo vse lastnosti nasprotnika; v katerih elementih so najnevarnejši ter v katerih fazi igre so navadno najranljivejši. Na podlagi ugotovitev lahko nato opozorijo svoje igralce, na kaj morajo na tekmi biti še posebej pozorni, morda spremenijo ali dodajo taktične zamisli uigranih kombinacij ter jih tako učinkovito pripravijo na vse nasprotnikove nevarnosti. Še posebej je pomembno, da trenerji vsa spoznanja svojim igralcem pojasnijo tako, da jih bodo ti povsem razumeli in jih posledično na tekmi tudi bolje izkoristili.
Poleg analiziranja nasprotnikove ekipe, ki na vrhunskem nivoju predstavlja predvsem eno od poti do rezultatskega uspeha, lahko trenerji različne metode video analiz začnejo svojemu moštvu predstavljati že v mlajših kategorijah. Pri tem se je potrebno zavedati, s kakšnim namenom se video analiza izvaja – ali je njen namen ekipni uspeh ali razvoj posameznih igralcev.
Pri mlajših selekcijah bi morali trenerji prednostno poskrbeti za razvoj posamičnih igralcev in ne v ospredje postavljati ekipnega uspeha, zato bi morala video analiza vključevati predvsem posnetke lastnih (in ne nasprotnikovih) tehničnih in taktičnih elementov s tekme ali treninga. Mlajši igralci na ta način pridobijo vidno povratno informacijo, s katero lahko bolje uvidijo morebitne napake in prostor za izboljšave ter z vsakim prihodnjim treningom ali tekmo postajajo boljši. S takšnim načinom se morda lahko nadejamo še večjega števila kvalitetnih igralcev na vrhunski ravni v članski kategoriji.