Uspešnost rokometne igre, ki se največkrat meri z objektivnega vidika, torej z rezultatom moštva na posamezni tekmi, sestoji iz različnih dejavnikov, ki morajo skupaj tvoriti kar se da enotno celoto. Poleg kvalitete, povezanosti, želje in dnevne forme moštva, učinkovitost trenažnega procesa, zdravstvenega kartona, igralnih pogojev, kakovosti nasprotnika itn., sta za uspeh pomembna tudi vloga in doprinos vsakega igralca na posamičnem igralnem mestu. Za ugoden rezultat sta tako potrebna sodelovanje vseh igralcev ter optimalno izvajanje vlog na vseh ali vsaj na večini igralnih pozicij.
Pri rokometu se vloge v napadu zelo razlikujejo od tistih v obrambi, zato je obstoj igralcev, ki so občutno boljši samo v eni fazi igre (v napadu ali v obrambi), zelo pogost. Mnogo rokometašev zato, na podlagi moštvene taktike, igra zgolj v eni izmed omenjenih faz, v drugi fazi pa s hitro menjavo omogoča vstop soigralcu, ki zapolni pomanjkljivosti prvega v prejšnji fazi. Poleg specialistov za napad oziroma obrambo, poznamo tudi igralce, ki lahko na enakem nivoju igrajo tako v obrambi kot v napadu. Navadno so takšni igralci med najbolj cenjenimi, v vrhunskem rokometu pa lahko omenjene igralce zasledimo na vseh igralnih mestih v napadu.
Na tem mestu ne smemo pozabiti na igralni položaj vratarja, ki glede na zgornji opis nedvomno sodi v vse faze rokometne igre. Vedno večjo vlogo, poleg obrambne faze, namreč v sodobnem rokometu vratarji opravljajo tudi v napadu. Ob boku njihovim obrambnim posredovanjem, ki mnogokrat predstavljajo jeziček na tehtnici pri končnem rezultatu, so v vedno hitrejšem rokometu izjemno pomembne tudi vratarjeve aktivnosti po prejetem zadetku ali izgubljeni žogi nasprotnika. V primeru prejetega gola je vratar prvi, ki s hitro in natančno podajo omogoča izvedbo hitrega začetnega meta, s katerim si moštvo, kljub dobljenemu zadetku, ustvari boljšo priložnost za prodor proti nasprotnikovem golu. Morda se še večja vloga vratarja v napadu opaža pri njegovem dobrem posredovanju (po obrambi), ali pri nasprotnikovi izgubljeni žogi (strel mimo vrat, tehnična napaka ali prekršek v napadu), po kateri ima vratar možnost podaje v direkten protinapad (navadno krilnemu igralcu) ali podaje srednjemu zunanjemu igralcu, ki s skupinskim protinapadom ali podaljšanim protinapadom organizira in pribori prednost v smislu lažjega strela ali prodora proti golu. Po omenjenem dobrem posredovanju ali napaki nasprotnega moštva ima vratar možnost tudi neposrednega strela proti golu, še zlasti v primeru, kadar nasprotna ekipa svojega vratarja zamenja za napadalca, povratne menjave pa ne opravi dovolj hitro. Pri vsem mora vratarjevo delovanje čim hitrejše ter predvsem zelo natančno.
Vratar lahko s svojimi dejanji po dobljeni žogi ključno vpliva na aktivnosti v napadu, v nekaterih primerih je lahko začetnik dobrega napada, vedno pogosteje pa celo glavni izvršitelj napada, ki se zapiše pod lestvico strelcev. Trenerji morajo tako v želji po čim uspešnejši hitri in atraktivni igri v napadu upoštevati tudi vlogo vratarja in zgoraj opisane kvalitete ter jih za najboljši izid vključiti v trenažni proces.
Zadetki vratarjev: