Naj začnem najprej s tem, da se ne spoznam na pravila oglaševanja in pravice TV prenosov. Vem pa nekaj, da pošteno in še preveč plačujem kabelskemu operaterju, ki mi ne omogoča, da bi gledal vse, kar si želim, da o ustvarjalcih programa po posameznih tv hišah ne govorim. Zato sem imel kar nekaj težav, da sem si lahko ogledal tako ali drugače večino ali vse kar se je dogajalo na začetku SP v treh državah. Ne vem, koliko ljudi je razmišljalo o tem, da za poplavo komercialnih športnih tv hiš stojijo športne stavnice, a, da imajo prednost nogometne tekme, na katere večina stavniških odvisnežev stavi, je že samo po sebi dovolj povedno, mar ne?!
Vsebino omogoča:
Pa preidimo na sam rokomet in dogajanje ob začetku SP. Kar nekaj trenerjev je večkrat znalo reči rokomet je enostavna igra in je ne komplicirajte. S tem se ne strinjam najbolj. Že zaradi zapletenih pravil, ki jih tudi največji poznavalci dostikrat ne dojemamo ravno najbolje, še bolj pa zaradi same strukture rokometne igre, v kateri je toliko različnih Taktično-Tehničnih (Ta-Te) elementov, da že samo treniranje in pridobivanje osnov rokometne igre zahteva ogromno časa. Kaj šele to, da posamezniki obvladajo vse potrebno za vrhunsko igro in to vkomponirajo v moštveno igro. Ko opazuješ vrhunsko igro danskih rokometašev vse to res izgleda blazno enostavno, a za tem so leta in meseci ter ure nenehnega ponavljanja po enotnem sistemu, ki so ga uvedli za celotni danski rokometni prostor že davno nazaj. In zdaj žanjejo sadove načrtnega dela. Veste, kaj pa je bil temelj njihove usmeritve? Nekdo bi dejal osvajanje naslovov. Pa ne, povem iz prve roke, ker sem davnega leta 1997 poslušal njihovega predstavnika na simpoziju v Kanadi, kako so izdelali program na osnovi razmišljanja, kako mladino odvrniti od računalniških zaslonov. Že takrat in ne tako kot pri nas, ko odločevalci šele zdaj razmišljajo o prepovedi mobilnikov v šolah. Danci imajo izraz Hyge za njihov način dojemanja življenja. Hlepenje po materialnem in dosežkih jim ni najpomembnejše, pa še kaj, kar generira sodobni svet. Njim je bolj pomembna pot kot pa cilj. A ob uživanju in osredotočenosti na poti pridejo in dosežejo tudi visoke cilje. Tu bi se bilo vredno zgledovati po njih in urejenosti vseh družbenih sistemov. Po rokometu pa se nam ne bi bilo potrebno, saj vem tudi to iz prve roke, kako so se svoj čas učili od nas, ki smo bili sestavni del rokometne velesile.
Skratka, na zahodu nič novega. Uvodne tekme še bolj kažejo prepad med rokometno in sicer razvitim svetom in preostankom rokometnih bolj kot ne eksotov. To se še najbolj kaže ob novem formatu tekmovanja. Srčno upam in verjamem kot večina privržencev našega športa in rokometa, da smo še vedno del razvitega sveta v vseh pogledih tudi v rokometnem in že danes nadaljujemo rokometno lepo zgodbo spisano v Parizu. Kot razvita družba pa tudi verjamem, da imajo naši navijači dovolj sredstev, da si privoščijo oglede tekem v Zagrebu, kjer so cene res navili vsaj malo preveč. Zato morajo naši vrli rokometaši pokazati še bolj korekten odnos do dresa državne reprezentance kot bi ga sicer. Konec koncev igraš najprej zase v končni fazi pa tudi za privržence, ki to žoganje podpirajo.
Piše: ALEŠ PRAZNIK