Tokratni zapis bom začel z ogledom finalne tekme F4 kadetov, ki se je tokrat odvijal drugič
nasploh in je čudovita ideja za razvoj rokometa in motivacijo mladih ljudi. V Kölnu se je igrala
samo ta tekma sicer bi si ogledal tudi druge a že ta mi je dala kar lep vpogled v prihodnost
rokometa. Pokojni Šjor Srđan Praljak legendarni jugo trener, ki je deloval pri nas tudi v
Murski Soboti in Škofji loki mi je nekoč v najinih dolgih pogovorih dejal, da je ena od ključnih
sposobnosti trenerja to, da zna in obvlada prognozo v selekciji. To pomeni, da prepozna
talent in vse ostalo kar zraven paše in vidi v igralcu nove Makuce , Jance … in jih temu
primerno usmerja in trenira ali to počnejo pod njegovim vodstvom drugi. S tem razlogom si
bom skrbno shranil nabor igralcev na uradnem zapisniku obeh moštev Fuchse iz Berlina in
GOG Gudme iz Danske kjer sem si podčrtal nekaj imen pa, da vidim ali je moja sposobnost
prognoze še visoka in se bodo moja imena pojavila na veliki sceni tudi v prihodnje.
Finale teh dveh moštev je bil zanimiv tudi z vidika obiska, ki je bil kar velik blizu ali med
4.000 in 5.000 privržencev rokometa. Drugače moram omeniti, da je siva eminenca in alfa in
omega Berlina Bob Hanning človek neverjetne energije saj ob italijanski reprezentanci s
katero je izločil Švico v kvalifikacijah za SP v Nemčiji 2027 koordinira in vodi praktično cel
berlinski rokometni ustroj pa še očitno tudi kadete saj je vodil tekmo v finalu kot trener. Že po
tem se vidi, da ima njihov klub enotno rokometno strategijo saj tudi kadeti igrajo podoben
rokomet kot njihovo člansko moštvo. Pozitivno me je presenetil tudi s tem, da je ob
zaostanku njegovega moštva uporabljal za Nemce netipično 3:3 obrambno postavitev in s
tem bi skoraj uspel obrniti srečanje v svoj prid. Navzlic njihovemu porazu vidim v njihovem
moštvu več potencialno v bodoče vrhunskih rokometašev. Sama igra je bila dinamična oz.
hitra z veliko zadetki in ogromno igre 1:1 tako kot je trend tudi pri članih. Zadeva, ki me
najbolj moti v zadnjem času pri rokometu ni v tem, da so napadalci toliko napredovali, da jih
je nemogoče ali izredno težko ustavljati, temveč po mojem trdnem prepričanju to, da se
premalo pozornosti posveča treniranju pravilnega branjenja in branjenju nasploh. Pri tem me
je člansko moštvo Barcelone sicer demantiralo in še enkrat sem prepričan, da so ravno
zaradi tega znova prvaki . Sicer pa bi tako kot v prejšnjem desetletju , ko sem za drug medij
napovedal Barcelono kot moštvo prihodnosti enako napovedal tokrat za moštvo prihodnosti
moštvo iz Berlina in to ravno zaradi Boba Hanninga, ki obvlada svojo obrt. Naslednja stvar,
ki me moti pa je enolična igra v napadu, ki večinoma bazira po hitrem prenosu žoge v igri
1:1. No in tudi tukaj so me pozitivno presenetili mladi igralci iz Berlina s precejšnimi meti na
gol izven devet in iz skoka ali s tal. S tega vidika bo moral rokomet in njegova stroka
temeljito razmisliti v katero smer naj gre. Tudi za igro brez vratarja večina izkušenih
rokometnih poznavalcev ve, da je neverjetna neumnost pa to še vedno mnogo trenerjev
prakticira kot del taktike. Neverjetno!
Tokrat čakam odgovore aktualnega predsednika RZS na mojih sedem vprašanj ob ponovni
kandidaturi za to funkcijo. Protikandidat Miran Sečki iz Sevnice nekoč odličen rokometaš in
zdaj predsednik kluba iz Sevnice mi je svoje odgovore že poslal. Z vidika fair playa pa bom
odgovore obeh objavil naenkrat. Upam, da še danes in si boste lahko še pred jutrišnjim
Občnim zborom RZS ustvarili bolj jasno sliko koga boste podprli pri njegovi kandidaturi.
Zato danes še nisem napisal bolj obširne analize oz. mojega pogleda z vidika stroke in za
strokovne kroge zanimivih opažanj , ki sem jih nameraval še o F 4 članov. Nadaljevanje sledi
v teh dneh. 
Pogled s tribune Lanxess Arene 26 3.del
