Komentar z vidika rokometne stroke in za stroko 
Tokratni komentar bom začel z delom tako imenovane mize oz. delegata ob njej. Močnejši
možakar v vlogi delegata za katerega mi je nekdanji selektor Slovenije Matjaž Tominec po
tekmi povedal, da je že kot sodnik želel biti osrednja figura na igrišču in je z njim z evropske
tekme njegovega kluba iz Kopra imel slabe izkušnje. Od samega začetka je vstajal in miril
temperamentnega že dvakratnega prvaka lige prvakov z Magdeburgom in kot takšnega
vodilnih rokometnih strokovnjakov na svetu Benneta Wiegerta in posamezne igralce, ki so
vstajali s stolov ob igrišču. Marsikdo se sprašuje doklej bo naš ljubi rokomet ob takšnem
spektaklu z več kot 20.000 gledalci še prenašal takšne »avtoritete«, ki posedajo svetovne
rokometne zvezde kot šolarčke nazaj na sedeže in »ustrahujejo« trenerske velemojstre z
ustnimi opomini ali kartoni. S tem povezano je potrebno povedati, da so tokratni F4 razsojali
trikrat sodniki iz Balkana in predvsem sodnika iz Črne Gore nista bila dorasla takšnemu
spektaklu in kar kolcalo se nam je po našem paru. Tisti, ki se malo bolj spoznamo smo imeli
celo občutek kot, da je bil kriterij sojenja po nalogu nekoga naklonjen moštvu iz Berlina in
verjetno je imel takšen občutek tudi trener Magdeburga in je od tod izvirala njegova vidna
nervoza. Na tiskovni se je sicer diplomatsko izognil mojemu vprašanju o vzroku nervoze od
samega začetka in odgovor zavil v pomembnost in izenačenost tekme. Je pa v tem oziru
padel na izpitu iz psihološke priprave na tekmo ali pa ga je presenetil pri tem sodniški par in
kar ni mogel verjeti kaj se mu dogaja na čelu z že omenjenim sodniškim parom. Očitno tega
iz Bundes lige ni pretirano vajen.
Nemško moštvo iz Berlina je v malem finalu pokazalo zakaj je prvak najmočnejše lige na
svetu pri tem je imelo olajšano delo z iztrošenim moštvom prvega dne iz AAlborga. Če je
prejšnji dan dansko moštvo ob odličnem branjenju v 6:0 obrambi na danski način kjer se ne
izletava po globini po nepotrebnem in raznovrstni igri na postavljeno obrambo ob lucidnem
Juriju Knorru pokazalo vse čare igre dežele svetovnih in olimpijskih prvakov je na tej tekmi
bilo vse drugače. A še enkrat bom povedal, da ne razumem trenerja, ki dobi štiri zadetke na
prazen gol po tem, ko se njegovo moštvo »matra« na najboljšo obrambo lige prvakov v
prvem podaljšku tekme in ob prvem napadu z zadetkom razlike. V kolikor ne bi naš Blaž
Janc ukradel žogo njihovega zadnjega napada v rednem delu tekme in rešil Barco poraza bi
se moja napoved s poti na F4 zlahka uresničila. Od tod izvira moja trditev, da je njihov trener
neizkušen in ni upošteval še ene zadeve kot mnogi trenerji, ki jih ne razumem. Ne
upoštevajo namreč tega, da je odkar je prostor za izvajanje nadaljevanja igre po prejetem
zadetku povečan in izvajalcu ni potrebno iskati črtice , ki je križala sredinsko črto igrišča le to
mnogo hitrejše in večinoma vratar ne uspe priti niti v linijo meta na vrata kaj še le na sama
vrata. Še bolj je presenetljiv o to, da ob vseh silnih video analizah nihče ne pride do tega
spoznanja. Še bolj pa me čudi, da na te ne taktične poteze ne odreagira nihče od vrhunskih
igralcev. Sam bi se v vlogi vratarja ali igralca temu nedvomno uprl. Očitno pa so današnji
igralci poslušni vojščaki pripravljeni umirati tudi zaradi neumnosti poveljnikov. Uporabil sem
vojaško terminologijo, ki je sicer ne maram. Pogrešam pa pri tem dobrega vojaka Švejka, ki
bi sabotiral takšne butaste odločitve.
Za tokratni zaključek bom razvil teorijo ali je eden najboljših vratarjev na svetu Nielsen
najboljši zato, ker v reprezentanci in v klubu pred seboj ima najboljšo obrambo ali je tudi
sicer res tako izjemen. V tem pogledu je Milosavljev mnogo bolj izpostavljen saj je obramba
Berlina mnogo bolj porozna in ima več ubranjenih »zicerjev« . Oba pa kot lika in kot
zanimivost nista ravno modela vrhunskih atletov. Kot že rečeno Barca ima najboljšo
obrambo v kateri se je ustvarjala celo številčna premoč treh branilcev proti enemu napadalcu
to vse pa je posledica odličnega dela nog in gibanja posameznikov ob odlično zastavljeni
taktiki. Ali se igralca pravočasno prekine ob akciji ali pa se ga sili v napako oz. se predvideva
akcijo napadalca in ukrade čista podaja. Tudi pri vračanju so natančno razdeljene naloge in
lepo je bilo to videti pri prestreženi žogi našega MVP Makuca, ki je po zaključku napada N
Guessana na levem zunanjem lepo prevzel njegovo vlogo pri vračanju in prestregel direktno
podajo na desno krilo. Tudi izključitev nosilca igre v fazi branjenja Fabregasa ni več kot
toliko podrla sistema branjenja dodelanega do zadnje malenkosti. Vse to traja pri Barci vse
od legendarnega trenerja Valera Rivere za katerega je trener Ortega povedal, da ima
zasluge pri njegovi nastavitvi za trenerja tega velikana. Mi smo lahko več kot ponosni, da
imamo oz. smo imeli tokrat v res izrazito izpostavljenih vlogah kar dva naša igralca. In za
nameček bi oba lahko bila MVP. Blaž Janc po mnenju mnogih tudi zaradi vloge v obrambi. A
tudi tu ima rokomet svoje specifike, ki niso vsem jasne. Je pa nedvomno Domen Makuc tudi
to zaslužil s svojo dozorelo igro kreatorja napada in po potrebi tudi eksekutorja z
atraktivnimi zadetki. Pri njem in pri vseh ostalih igralcih Barce se jasno vidi, da v igri v
napadu tehnične napake kot posledica dodelane taktike in treninga skoraj niso dovoljene.
Tudi v tem pogledu so najboljši kar so tudi tokrat dokazali.
Zaključil pa bom z besedami starega in znova predsednika RZS dr. Bora Rozmana, da je cilj
odličje na OI v Los Angelesu 2028. A dodal bom s pogojem, da bodo naši reprezentanti
imeli temu ustrezne pogoje in status ter vodenje, ki bo spoštljivo do njihove kakovosti v vseh
pogledih z njim prilagojenim ter do potankosti dodelanim modelom igre.
