Za začetek se bom osredotočil na zadeve, ki sicer niso strogo moja domena, a sem v športu v takšni ali drugačni vlogi toliko časa, da si dovolim razmišljati javno tudi o tem. Zakaj gre?
Prispevek omogočil:
Gre za organizacijo tekme dveh moštev vodenih od trenerjev, od katerih je eden aktualni 4. na olimpijskih igrah drugi pa 4. na svetovnem prvenstvu. Ne vem, v katerem moštvenem športu v Sloveniji imamo priložnost gledati takšen dvoboj dveh strategov ob igrišču. Mislim, da v nobenem oz. sem prepričan. Vsa čast dosežkom odbojkarjev, košarkarjev … a prvi šport, tudi kar zadeva zanimivost domačega ligaškega tekmovanja, je še vedno rokomet.
Včasih je klub domačin tokratnega derbija dajal največ reprezentantov Slovenije, tokrat temu ni tako in tudi v gostujočem moštvu je bil samo en aktualni reprezentant – če ne štejem drugega že upokojenega – a ne glede na to, je to najboljše, kar trenutno premore slovenski rokometni prostor. Tudi tu moram izreči pohvale vsem ostalim, ki delujejo v slovenskem rokometnem prostoru, a edini pravi slovenski derbi je vedno bil in bo med našo prestolnico in našo rokometno prestolnico. S tem se upam da strinjajo vsi pravi poznavalci rokometa pri nas. Zaradi naštetih razlogov moram podati par pripomb na organizacijo tekme. Kot prvo, nas je kar nekaj, ki smo igrali za oba kluba, še več pa je veteranov obeh klubov. Zaradi tega bi bila prava počastitev tega znova obujenega praznika rokometa, v kolikor bi se tudi javno preko občil povabilo s prostim vstopom vse nekdanje veterane obeh klubov s posebnim prostorom rezerviranim za njih, da bi pomešani lahko spremljali ta dvoboj in obujali spomine na njihove aktivne dni. Prav tako bi si takšna tekma zaslužila polne tribune, te so sicer bile lepo popolnjene, a še zdaleč ne polne. Prazna mesta bi z malo truda lahko prav tako gratis zapolnile družine šolskih otrok športnikov in to ne samo mladih rokometašev iz regije. Prepričan sem, da bi športni pedagogi po šolah z veseljem delili vstopnice, ki bi jih z družino morali biti deležni tudi sami. V sosednjem Zagrebu izpad dohodka pri vstopnicah pokrivajo s pokrovitelji določenega števila vstopnic. Temu primerno bi morali organizirati tudi predstavitev moštev, ki bi lahko bila bolj spektakularna. Zlatorog ima denimo možnost zatemnitve pred tem. Lahko bi organizirali tudi nastop kakšnega lokalnega glasbenega zvezdnika pred in med polčasom srečanja. V znak promocije le tega bi tudi to lahko bilo brez dodatnih stroškov ali znova s pokroviteljem. No bodi dovolj pametovanja na to temo v upanju, da bo to tako, kot mora biti v nadaljevanju prvenstva po novem formatu tekmovanja in se ista nasprotnika znova udarita v medsebojnem dvoboju za prvaka.
Kar zadeva pa sam rokomet na tej tekmi, pa malo za šalo in malo zares, za rokometne sladokusce je bila najboljša prekmurska gibanica v VIP prostoru. Tekma je bila sicer zanimiva z rezultatskega vidika in večinoma negotova do samega konca. Za obe moštvi se vidi, da nista še v polni tekmovalni formi in verjetno se pozna dolga odsotnost obeh trenerjev, čeprav se g. Pereira s tem verjetno ne bi strinjal, kot je omenil v najinem pogovoru. Igra je bila še pri obojih precej raztrgana s prevelikim številom napak in zgrešenih metov. Pri domačih je izstopal s projektili od daleč z meti s prvega koraka v skoku Uroš Miličevič, pri gostih pa levokrilni hitronogi učinkoviti igralec iz BiH Adi Mehmedćehajić. Oba sta odlično opravljala tudi naloge v obrambi. Prvi morda celo malce preveč zavzeto, saj je tekmo končal predčasno zaradi treh izključitev. Ob teh dveh igralcih v polju sta izstopala še oba vratarja pri obeh moštvih. Domači bolj v prvem polčasu, gostujoči pa v drugem. Največje razočaranje zame je bila igra desnih zunanjih pri domačinih in gostih. Malo manjše razočaranje pa igra srednjih zunanjih. Za takšen derbi bi pričakoval tudi malo več naboja pri igri v obrambi in morda za odtenek manj naivnih zadetkov. Generalno gledano pa bi dal derbiju pozitivno oceno. Zadovoljila sta me tudi trenerja s svojim pristopom ob igrišču, še posebej gostujoči, ki je tokrat deloval res zbrano in umirjeno.
Zapisal Aleš Praznik