V juliju in avgustu sta bila na sporedu evropska prvenstva kadetskih in mladinskih reprezentantk. EP za mladinke je potekalo v Celju, EP za dekleta do 17 let pa je potekalo v Podgorici. Slovenska mlada dekleta na obeh prvenstvih niso blestela Kadetinje so na EP v Podgorici osvojile 16. mesto, medtem ko so mladinke na domačem EP v Celju zasedle končno 15. mesto.
Po koncu EP v Podgorici za dekleta do 17 let se je na družbenem omrežju Facebook oglasil rokometni strokovnjak Milan Ramšak, ki ima veliko izkušenj z vodstvom mlajših deklet in treniranjem le-teh. Ramšak je tudi nedavno prevzel vlogo glavnega trenerja v članski ekipi RK Zelene Doline Žalec. Njegov zapis v celoti prilagamo spodaj:
“DO KAM BOMO S SVOJIMI DEJANJI PRIPELJALI MLADINSKI ŽENSKI ROKOMET V SLOVENIJI?
Danes se je s tekmami za medalje zaključilo še eno prvenstvo mlajših kategorij za ženske v Črni gori. Tokrat so nastopile igralke starostne kategorije kadetinj W17. Potem, ko so na začetku meseca julija na EP v Celju za mladinke W19 naslov prepričljivo osvojile Madžarke, so to ponovile tudi dve leti mlajše kolegice v Podgorici. V finalu so zanesljivo premagale reprezentanco Nemčije ter še enkrat potrdile, da prevladujejo v mladinskem rokometu zadnja leta. Uspehi seveda niso naključje, bo pa zanimivo spremljati, kdaj in če, se bo to poznalo tudi v absolutni konkurenci, kjer članska reprezentanca še vedno zaostaja za tistimi najkvalitetnejšimi. Toda to so njihove sladke skrbi… Kaj pa naša reprezentanca? Rekel bi, da je na tem mestu nepotrebno ponavljati našo končno uvrstitev. Bolj zaskrbljujoče od tega je 14 odigranih tekem obeh mladih reprezentanc in dosežena le ena zmaga, ob 13 več ali manj prepričljivih porazih. Nadaljujem z selektorjevo izjavo po tekmi proti Čehinjam: “Na prvenstvo smo odšli s ciljem, da ostanemo v prvi diviziji, kar nam ni uspelo. Za neuspeh prevzemam odgovornost, saj dekletom nimamo kaj očitati. Po fizični moči smo daleč za vsemi zasedbami na prvenstvu. Reprezentanca je ogledalo klubov. Potrebno je spremeniti delo v klubih.”Sam se kot trener vseh mladih selekcij s to njegovo izjavo nikakor ne strinjam in je samo znak prelaganja odgovornosti na ostale akterje. Sam bi se kot trener mladih moral zavedati, da je biti trener mladih, še posebej reprezentantk zelo odgovorna družbena naloga. Še bolj pa bi se te odgovornosti morali zavedati vsi odgovorni, ki to odgovorno nalogo zaupajo posameznim reprezentančnim trenerjem. Kot vemo, strokovni svet v pravem pomenu besede že kar nekaj časa ne sodeluje več pri teh odločitvah in posledično prihaja do razvrednotenja dela in rezultatov iz preteklosti. Torej trener mladih mora biti v prvi vrsti pozitivna osebnost, kot vzgojitelj in pa strokovno dobro podkovan. Torej mi cilj obstati v prvi diviziji ne deluje ravno pozitivno, rekel bi prej podcenjujoče do svoje ekipe, ki jo odpelješ na veliko tekmovanje, kot EP nedvomno je. Povedano drugače, lahko je blefirati dokler nismo postavljeni pred dejstva – stati na igrišču, ko na nasprotni strani stoji reprezentanca, ki si tako kot mi želi zmage. V klubu se tako delovanje na kratek rok še lahko izvaja, žal na nivoju EP ali SP to ne gre skozi. Na takšnih prvenstvih te samo posamezne minute ali trenutki izstopajočih posameznic ne pripelje visoko.
Potreben je sistem v vseh fazah rokometne igre, metodika vadbe – govorimo o situacijski vadbi. Selektor je reprezentanco prevzel še v kategoriji starejših deklic in nadaljeval delo naprej v kadetski. To je, če se ne motim tri leta ali pa tudi več, ko bi morali vzspostaviti nek sistem s pravilno vadbo. Vsega tega v igri naše reprezentance ni bilo zaslediti, zato smo po začetni veliki vnemi in želji igralk, kasneje padali iz tekme v tekmo. Dekleta na takšnem prvenstvu potrebujejo voditelja, ki jih bo znal voditi in usmerjati z natančnimi TA zamislimi. Rekel bi, da naša reprezentanca niti ni bila v primerjavi z ostalimi reprezentancami v tako slabšem fizičnem stanju, kot omenja selektor. Po fizični moči so res izstopale prve tri reprezentance. Večina reprezentanc pa se je približala sodobnemu modelu rokometne igre, z hitrim centrom in hitrimi protinapadi, s tremi ali več nevarnimi zaleti v napadu, ki angažira celotno obrambo. Seveda pa je igra slonela na individualnih sposobnostih talentov, ki pa jih ima tudi naša reprezentanca. Žal je bilo v reprezentanci veliko deklet, ki so v svojih klubih nekako nosilke imajo pa eno skupno lastnost, da igrajo v klubih na enakih pozicijah in se na dodeljene vloge v reprezentanci vse niso počutile najbolje.
Za zaključek: V Sloveniji smo v zadnjih letih neprestano v menjavanju sistemov tekmovanj v mlajših kategorijah, z večanjem števila igranih tekem skozi sezono a rezultati zanimivo na reprezentančnem nivoju padajo. Večina teh kadetinj, ki je nastopila na EP, poleg svojih tekem odigra še mladinsko tekmo, saj klubi nimajo dovolj igralk po kategorijah. Torej dekleta samo še igrajo, časa in mir za pravi trening niti nimajo. Z individualno TE-TA se z njimi praktično ne dela več, saj trenerji iščejo hiter rezultat…Zazrimo se malo v preteklost, pa bomo videli, da pa vse niti ni bilo napačno. In vsi tisti, ki sprejemate odločitve, ne pozabite da dekleta na koncu najbolj boli, pa sama niso nič kriva. Z željo, da se bomo vsi skupaj zavedali vsak svoje odgovornosti.”