1. Ali je po vašem mnenju plačljiva RZS TV dodana vrednost za naš rokomet?
Sam gledam
na to, da je v časih, ko bi radi odtegnili mladino od ekranov kontra produktivna poteza
sploh, če bi si želeli še bolj polne dvorane na posameznih tekmah.
Zanimivo vprašanje. Odločitev RZS-ja, da si morajo vsi klubi, oziroma športne dvorane
montirati kamere za oglede tekem preko RZS TV, je bila vsekakor dobrodošla nova
storitev, ki omogoča dodatno promocijo oziroma možnost ogleda rokometnih tekem. Po
drugi stran pa se seveda takoj poraja vprašanje, kakšna je izkoriščenost glede na
znesek ogleda, še večje pa, ali s tem ne zgubljamo število navijačev v športnih
dvoranah. Menim, da s polno športno dvorano naredimo bistveno več promocije za
rokomet kot pa preko televizije. RZS TV bi moral biti samo še en dodaten kanal
zanimanja za rokomet, bistveno bolj bi se morali osredotočiti na rešitev, kako zopet
privabiti gledalce v dvorane.
2. Kakšen je po vaši presoji optimalen proračun RZS na letni ravni in s čim bi ga polnili, da
bi bilo zadovoljnih čim več deležnikov? Naštejte denimo 10 obstoječih ali potencialnih
sponzorjev in v kakšnih zneskih že obstoječi podpirajo delovanje na letni ravni.
Višina proračuna se izračuna glede na prihodki/odhodki. Pomeni, ne moreš in ne smeš
zapraviti več, kot imaš prihodkov. Temu primerno se pripravi letni plan. Za dolgoročno
vzdržnost RZS-ja ni druge formule. Ali je to 4 milijone ali 10 ali 2, je težko oceniti.
Zagotovo si vsi želimo višje prihodke, torej moramo poleg sredstev, ki so že sedaj
namenjena s strani države in sponzorjev, povišati. Dodatno možnost pri pridobivanju
sredstev vidim pri raznih razpisih, še večjim sodelovanjem z gospodarstvom in lokalnimi
skupnostmi. Najslabše pa bi bilo, da bi breme prevalili na klube, tega ne smemo narediti,
saj se že sedaj soočajo z velikimi težavami. Po drugi strani pa so zelo pomembni
odhodki, te je treba uskladiti z zmožnosti. Konkretnejšega podatka ne morem podati, saj
nimam pogleda v podrobno finančno stanje RZS. Če bom izbran za predsednika, bo to
eden izmed prvih projektov, torej zagotovitev finančne vzdržnosti RZS ter seveda
potreba po zvišanju proračuna.
3. Imate pozitivne izkušnje in zaupanje v delo pisarne RZS in ostalih organov denimo v
zadnjem mandatu?
Menim, da so potrebne določene osvežitve v organizaciji. Ne bom trdil, da se dela slabo,
saj ne poznam natančno njihovega dela, toda v javnosti in med klubi slišim preveč kritik.
Tudi tu ne bom trdil, da so vse upravičene, toda to nikakor ni dobro za slovenski
rokomet. Kritiziranje delovanja RZS, sodnikov, trenerjev, tu delamo sami sebi škodo.
Menim, da bo tu morala RZS vložiti več časa in energije, da se bo ta trend ustavil in da
bodo društva pridobila večje zaupanje v delovanje RZS.
4. S čim bi se lotili trenda drastičnega upadanja množičnosti v primerjavi s konkurenčnimi
moštvenimi panogami.
Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na upad zanimanja za rokomet. Od tega, da je rokomet
kolektivni šport in posledično potrebuješ veliko igralcev/igralk za vadbo in tekmovanje, da
smo v dobi digitalizacije, do pomanjkanja motivacije in še veliko bi lahko našteval.
Zagotovo je in bo vloga RZS tu zelo pomembna. Moram priznati, da je v strategiji razvoja
rokometa v Sloveniji to zelo dobro zastavljeno (delo v vrtcih, šolah, promocija,..), toda
izvedbeni del šepa. Tudi promocija v smislu zdravega načina življenja in učenje
življenjskih vrednot, bi pri mladih bolj moralo priti do izraza. In kaj bi še rad poudaril.
Prevečkrat se omenja samo finance, da je to ključni dejavnik. S tem se ne strinjam.
Menim, da je motivacija, želja in konec koncev sanje športnika bistveno bolj pomembno
kot pa dobiti vsak mesec nekaj EUR. Govorim seveda o povprečnem klubskem
rokometu, ne na ravni vrhunskega kluba in reprezentance. In tu imajo klubi in predvsem
trenerji bistveno težje delo kot pred leti. Prilagajanje na situacijo, izbira načinov za
zanimanje, iskanje dodatnih promocijskih aktivnosti, vse to so izzivi, ki bodo še naprej
zelo izraziti. Temu se ne bomo izognili. In kaj je pomembno poudariti? Vse to se začne v
majhnih celicah, v malih klubih, ki pa trenutno ne čutijo dovolj podpore.
5. Menite, da imajo naši reprezentanti in njihova vodstva enakovredne pogoje v primerjavi s
konkurenco, ki osvaja medalje na velikih tekmovanjih oz. ,če ne ali smo zaradi tega v
zadnjih časih tik pred medaljo pokleknili ali pa že kdaj prej?
Kar se tiče finančnih in organizacijskih pogojev sem prepričan, da zaostajamo za
najboljšimi. Vedno pa se znamo v Sloveniji izgovoriti, da imamo srce, voljo, da smo
pridni, da delamo čudeže. To je že res, toda dolgoročno bomo začeli zaostajati za
najboljšimi. Na klubskem nivoju se to že dogaja. Mladi zelo hitro odhajajo v tujino in
bojim se, da se bo to kmalu poznalo tudi na reprezentančnem nivoju, saj v mlajših
selekcijah ne dosegamo več tako visokih rezultatov kot nekoč. Torej, zagotovo bo treba
pripraviti program dela, ki bo vključeval organizacijske, finančne, strateške, sodniške,
trenerske programe za ponoven dvig kvalitete slovenskega rokometa.
6. Na kakšen način boste postavili organizacijo pisarne RZS v naslednjem 4-letnem
mandatnem obdobju? Bi spremenili kakšne funkcije ali oddelke ter ali imate že v mislih
konkretne osebe, ki bi bile primerne za zamišljene funkcije?
Težko podam natančen odgovor, saj ne poznam dela in naloge posameznih zaposlenih v
RZS. Lahko pa zatrdim, da imam menedžerske izkušnje s postavljanjem organizacije in
z vodenjem kolektiva. Sem transparentna in poštena oseba z enim jasnim ciljem:
postaviti rokomet v Sloveniji na višnji nivo.
7. V primeru izbranosti za naslednje mandatno obdobje v vlogi predsednika, kje vidite
slovenski rokomet po uspešnosti oz. kakšni so tekmovalni cilji za katerih dosego se
boste na vodstveni funkciji prizadevali ter ali s tem v skladu imate v načrtu tudi kakšne
kadrovske spremembe?
Delovanje RZS si predstavljam v treh nivojih. Prvi nivo je sama organizacija in finančno
poslovanje RZS. Drugi nivo je povezovanje RZS z drugimi deležniki, kot so EHF, IHF,
ministrstva, sponzorji, reprezentanca, itd. Tretji nivo pa je povezovanje s slovenskimi
klubi. Zagotovo bo potrebno najprej narediti analizo stanja na vseh treh nivojih, nato pa
na podlagi podatkov ustrezno reagirati. Vsak izmed teh treh nivojev je zelo pomemben in
bo zahteval posebno obravnavo. Lahko pa že sedaj povem, da bodo glede na trenutno
stanje rokometa v slovenskem okolju, verjetno potrebne kakšne osvežitve na določenih
pozicijah. Naj pa še enkrat omenim, velik poudarek želim nameniti slovenskim klubom,
poslušati njihova mnenja in predloge, ter jih poskušati preko RZS v čim večji meri
udejanjiti.
Zaključek
Ob volitvah je vedno čas za analizo in seznanitev realnega stanja rokometa v Sloveniji. Klubi
in vsa rokometna javnost ocenjuje in se na koncu odloča, ali je zadovoljna z obstoječim
stanjem ter vidi možnost napredka, ali pa si želi spremembe. Jaz sem vsekakor optimist, saj
imamo v Sloveniji še vedno veliko znanja na strokovnem nivoju, imamo osebe, ki so
pripravljene delati v dobrobit tega športa, potrebna je samo prava mera motivacije in
hrabrost.
Odgovarjal kandidat za predsednika RZS Miran Sečki vključno z zaključnimi mislimi.
Vprašanja pripravil Aleš Praznik, ki so z direktnimi odgovori avtorizirana brez popravkov in jih kot takšne objavljamo.
