Slovenski rokomet je v minulih sedemdesetih letih prehodil dolgo in vsebinsko bogato pot. Od začetnih tekem na pesku in igrišč prekritih z ugaski se je igra preselila v velike dvorane, rokometni klubi in reprezentance pa so poskrbeli tudi za največje slovenske dosežke na mednarodnem področju. Jubilej bo Rokometna zveza Slovenije obeležila danes na ljubljanskem gradu s slavnostno akademijo, ki se bo pričela ob 18.30.
Moška rokometna reprezentanca je doslej edina ekipa v zgodovini slovenskih kolektivnih športov z žogo, ki je nastopila na poletnih olimpijskih igrah. To ji je doslej uspelo kar trikrat – v Sydneyju 2000, Atenah 2004 in Rio de Janeiru 2016. Moška izbrana vrsta je tudi dobitnica prve slovenske kolajne na velikih tekmovanjih v kolektivnih igrah z žogo. Na domačem evropskem prvenstvu 2004 je osvojila kolajno srebrnega leska, trinajst let kasneje pa je osvojila še bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v Franciji.
Slovenski klubi so v režiji rokometašev Celja Pivovarne Laško in rokometašic Krima Mercatorja prvič posegli po končnih zmagah v najbolj prestižnih evropskih klubskih tekmovanjih v ligi prvakov oziroma prvakinj. Celjski ekipi je to uspelo leta 2004, ljubljanski pa v letih 2001 in 2003.
2. DEL – Zgodovina slovenskega rokometa: od igre na pesku do odličij
Rokometna zveza Slovenije (RZS) je bila ustanovljena leta 1949 v okviru tedanje Rokometne zveze Jugoslavije. Prvi predsednik RZS je bil Vlado Žorž, na slovenskih tleh pa je bilo tedaj aktivnih šest rokometnih klubov: Enotnost Ljubljana, Kladivar Celje, Polet Maribor, Ptuj, Lendava in Murska Sobota. Prvo republiško prvenstvo v velikem rokometu je osvojila celjska ekipa.
3. DEL – Zgodovina slovenskega rokometa: od igre na pesku do odličij