2. DEL Zgodovina slovenskega rokometa: od igre na pesku do odličij

Preberite 1. DEL zgodbe o slovenski rokometni zgodovini

Zanimanje za veliki rokomet je v petdesetih letih minulega stoletja počasi upadalo. Vse ekipe so se bolj ali manj v nekaj mesecih preusmerile v mali rokomet, ki je postajal vedno bolj množičen. V sezoni 1952/53 je bilo odigrano prvo republiško prvenstvo, prvi naslov pa je v moški in ženski konkurenci osvojila ljubljanska Svoboda. Leta 1967 je bilo na sporedu prvo pokalno tekmovanje, v moški konkurenci je slavil Partizan Slovenj Gradec, v ženski pa Partizan Selca.

V naslednjih letih je priljubljenost igre iz leta v leto naraščala. Rokomet je pritegnil vedno večje število privržencev in leta 1975 je bilo v Sloveniji registriranih že več kot sto moških in ženskih klubov.

Slovenski rokomet je v nekdanji Jugoslaviji igral pomembno vlogo, najuspešnejši klubi pa so bili Celje, Slovan, Olimpija, Rudar in Branik, ki so uspešno nastopali v takratni prvi zvezni ligi in jugoslovanskem pokalu. Največji uspeh doslej je dosegel ljubljanski Slovan, ki je v sezoni 1979/80 osvojil naslov državnega prvaka, leto kasneje pa zaigral v finalu evropskega pokala državnih prvakov, kjer je moral priznati premoč tedaj vzhodnonemškemu Magdeburgu.

V članskih reprezentancah nekdanje Jugoslavije je iz Slovenije nastopilo 15 igralcev in devet igralk. Največ nastopov so imeli med moškimi Rolando Pušnik (134 nastopov), Vlado Bojovič (102), Iztok Puc (97) in Leopold Kalin (18), med ženskami pa Alenka Cuderman (75), Tanja Polajnar (62) in Sonja Čotar (40).

Prvi Slovenec, ki je oblekel dres z jugoslovanskim grbom na prsih, je bil Stane Papež (Odred Ljubljana).

3. DEL zgodbe o slovenski rokometni zgodovini

Komentarji