Mali krog velikih rokometnih zanesenjakov
Po podatkih slovenskega leksikona velja za center Savinjske doline Celje. V rokometnem smislu to nedvomno tudi je v geografske pojme se pa več kot toliko ne bi spuščal in sprožal spore saj za prebivalce Žalca za center te čudovite doline velja njihov kraj. Je pa do pojava ženskega rokometnega kluba katerega ustanovitelj je bil že tolikokrat omenjeni prof. Goršič v Celju Žalec veljal za center ženskega rokometa na tem koncu Slovenije.

Kolikor me spomin ne vara je bil začetnik tega kluba Adi Hudarin nekoč odlični vratar Rudarja iz Trbovelj in Celja. Kasneje so se tam zvrstila znana imena kot je Niko Markovič, Tone Tiselj, Igor Razgor in Bojan Voglar naj mi oprostijo, če sem koga pozabil. Klub je preživljal vzpone in padce. Ves čas delovanja so znani po tem, da niso nikoli zanemarjali dela z mlajšimi selekcijami. Pri tem prevladujeta v zadnjih desetletjih dve ključni osebi prva je Anita Seles Držan , ki ob učiteljevanju na OŠ Petrovče ne da skrbi samo za rokometni podmladek tega ženskega kolektiva temveč je tudi s svojim delom v šoli usmerila v svet rokometa številna znana rokometna imena prepoznavna tudi v mednarodnem prostoru: oba Blagotinška, Žiga Mlakar, Tilen Leben, Luka Ščurek, Jan Irman, Matevž Marinček, Miša Marinček, Neli Irman, Tina Randl, Nina Potočnik, sestri Šimek, Blaž Cizej, Sebastijan Šibakovski, …V obdobju poučevanja na IV. OŠ pa so bili močna baza tako Pivovarni, kot ženskemu celjskemu klubu. Takrat so svojo poto v rokometu začeli: oba Žvižeja, Dragan Gajić, Urban Stopar, Tomaž Stopar, Robi Cvikl, Dejan Savič, Miladin Branković, olimpijec 2016 Rio De Janiero Vid Poteko…

Drugi je z občasnimi prekinitvami v strokovnem pomenu alfa in omega kluba ter občasno tudi organizator ali sekretar skratka deklica za vse Milan Ramšak, ki ima še vedno najboljšo reprezentančno uvrstitev na EP kadetinj v Makedoniji 5.mesto. Eno od njegovih odkritij je denimo tudi Tjaša Stanko kapetanka naše reprezentance in trenutno igralka Gyora. Zanj si denimo pri RZS ob zadnji kandidaturi za kadetskega selektorja niso vzeli niti pol ure časa, da bi jim predstavil svoj program in poglede. Zame je bil nedvomno najbolj verodostojen kandidat. Enako usodo je istočasno doživel tudi Robert Beguš kot kandidat za mladinskega selektorja tudi nedvomno najbolj kredibilen kandidat. Oba strokovnjaka s hrbtenico in referencami, ki pa nekomu očitno ne ustrezata po ne vem kakšni plati in sta bila enostavno ignorirana. Morda imajo prednost manj zahtevni in še ne vem kakšni, ki nimajo svojega jaza in ne ustvarjajo s svojimi zahtevami težav in omogočajo šefom cono udobja brez skrbi. Milan Ramšak je sploh unikum v Sloveniji saj s svojo energijo in predanostjo ustvarja mlade rodove še v Mežiški in Dravski dolini. Takšnih predanih rokometnih delavcev kot sta on in Anita je vse manj a žal so pogosto spregledani in ne upoštevani, da ne omenjam prezrti pri priznavanju določenih zaslug. Na srečo Milan ni bil spregledan in je letos prejel visoko občinsko priznanje občine Žalec. V zadnjem času je potrebno pohvaliti še delo zagnane predsednice Tine Gluhak tudi nekdanje športnice smučarke in jahalke brez katere se ne bi začel ponovni zagon tega kluba s tradicijo in svetlo prihodnostjo
