Ko govorimo o hitrosti rokometa, se poglobimo v fazo napada, saj lahko tempo oziroma hitrost igre spreminja samo tista ekipa, ki ima trenutno posest žoge. Tempo igre je odvisen od hitrosti in dinamike protinapada, podaljšanega protinapada ter aktivnosti napadanja na različno obrambno postavitev. Smiselnost omenjenih ofenzivnih manevrov je predvsem v lažjem pridobivanju čistih priložnosti za prodor ali strel na gol. Za to morajo biti seveda tehnični in taktični elementi napada izvedeni na optimalni ravni.
Poleg naravnanosti k iskanju lažjih načinov za doseganje zadetkov je hitro izvajanje napadalnih aktivnosti posledica nekaterih rokometnih pravil, predvsem pa fizične, tehnične in taktične priprave ekipe in posameznih igralcev. Z roko v roki se naveden element v rokometu dopolnjuje tudi s priljubljenostjo samega športa, pri katerem velika dinamika in atraktivnost igre pozitivno vplivata na doživetje med gledanjem in posledično širjenje množice privržencev. Poleg ostalih pospešenih prehodov, ki jih ob dobljeni priložnosti igra večina ekip, se bom v nadaljevanju posvetil nekaterim razlogom in vsekakor rešljivim problemom hitrega izvajanja začetnega meta, ki za uspešen zaključek potrebuje še posebej dovršeno fizično in taktično pripravo.
Razlogi za izvajanje hitrega začetnega meta
Eden najpomembnejših razlogov je vrsta priložnosti za lažji prodor oziroma za strel proti golu. Obrambni igralci so namreč velikokrat še v fazi vračanja, ali pa je njihova obrambna postavitev še – številčno ali miselno – nepopolna in zato dovzetnejša za napake, ki jih napadalci lahko unovčijo v svojo korist.
S hitrim prehodom v napad po doseženem golu se zmanjša verjetnost negativnih občutkov ali možnost, da med igralci pride do konflikta zaradi neuspešnega posredovanja v obrambi. Igralci tako rekoč nimajo časa za premlevanje o preteklih dogodkih, saj jih hiter tempo prisili v razmišljanje o napadalnih akcijah. Po drugi strani dosežen zadetek s hitrim prehodom nasprotnemu moštvu zbija samozavest, še posebej če ni pripravljeno za enak odgovor s hitrim izvajanjem začetnega meta. S takšnimi prehodi lahko nasprotni ekipi »vsilimo« želen ritem igre, kar lahko vpliva na kondicijsko stanje nasprotnega moštva, pretežno pa tudi na njihovo taktiko. Nasprotnikom otežimo taktične izbire predvsem pri menjavanju igralcev iz napada v obrambo ter pri vračanju v obrambo po doseženem zadetku, ki lahko ključno vpliva na pridobljeno prednost nasprotne ekipe.
Problemi izvajanja hitrega začetnega meta
»Hiter center« zahteva visoko stopnjo psihološke in zlasti fizične pripravljenosti. Igralci morajo poznati gibanja oziroma namere svojih soigralcev ter se glede na dano situacijo odločati izjemno hitro – prej kot v sekundi. V primeru slabe pripravljenosti se možnost tehničnih ter taktičnih napak znatno zveča, saj igralci niso zmožni ustrezno oceniti svojega in soigralčevega položaja ter predvideti uspešnosti svoje akcije, podaje oziroma strela na gol – odločajo se nerazumno, posledice pa se lahko vidijo tudi v nadaljnji igri v počasnejšem vračanju v obrambo, v napakah v obrambnih gibanjih, počasnejšem prenosu žoge ter v nestrukturirani igri v napadu.
Uspešnost izvajanja hitrega začetnega meta ni odvisna le od izvedbe napadalnega moštva, temveč tudi od dejavnikov ekipe, ki se brani. Tako kot se je v zadnjih letih povečala hitrost prehodov v napad, se je izboljšalo tudi vračanje v obrambo. Z dobrim vračanjem je hiter začetni met zaustavljen oziroma zelo otežen, napadalci pa morajo napadati na postavljeno consko ali kombinirano obrambo. V nekaterih primerih obstaja tudi (ne)namerna navidezna zaustavitev hitrega centra v bližini obrambnih igralcev z namenom, da se obrambni igralci »sprostijo« in pričakujejo počasno organiziranje novega napada. Trenutek nezbranosti obrambe pa napadalci izkoristijo za nadaljevanje svoje taktike in npr. z vtekanjem, preigravanjem ali podajo pridejo do zaključnega strela na gol.
S povečevanjem hitrosti igre se navadno s skupkom spremljajočih dejavnikov (kot so npr. fizična pripravljenost, psihološko dojemanje glede na pomembnost tekme ali izkušenost igralcev) lahko poveča tudi število tehničnih ali taktičnih napak in s tem število izgubljenih žog. Če na takšno situacijo gledamo objektivno pa lahko vidimo, da izgubljena žoga ene ekipe omogoča možnost hitrega prehoda v napad in vseh pridruženih prednosti drugi ekipi. Vse to pa prinaša nepredvidljivost in s tem še večjo privlačnost rokometne igre.
FOTO: Egypt 2021