Pa smo ga izpeljali! Intervju z vodjem sodnikov moške 1. NLB Leasing in 1.B lige – Andrejem Juratovcem.
V zadnjih tednih ali mesecih je ogromno govora o sodnikih, njihovem sojenju, vodji sodnikov in precej spornih sodniških odločitvah. In kdo bi bil najbolj primeren kandidat za naša vprašanja? Andrej Juratovec, ki je mnoga leta deloval kot trener v slovenskih klubih, prav tako je bil mnoga leta tudi slovenski in mednarodni sodnik, zadnja leta pa je “šef” sodnikov v prvih dveh slovenskih moških ligah.
Andrej, nam lahko zaupate, kakšno je pravzaprav vaše delo na Rokometni zvezi Slovenije?
Sem vodja sodnikov v 1.A in 1.B moški ligi, kar pomeni, da skrbim za izobraževanje in nadzor sodnikov, ki sodijo ti dve ligi.
V zadnjem času je izredno občutljiva tema mešanje sodniških parov. Zakaj oziroma s kakšnim razlogom ste se odločili za to potezo?
Razlogov je bilo več, v osnovi pa so bili kadrovske narave. Dogajalo se je, da je eden izmed sodnikov zbolel, bodisi šel na službeno pot v tujino ali pa bil kakorkoli drugače dlje časa zadržan. Zaradi tega smo bili, namesto brez enega, kar brez obeh sodnikov. Neprestano se dogaja, da so sodniki odsotni (bodisi bolezen, bodisi služba). V enem krogu je na primer potrebno odsoditi tudi do 100 tekem. Če je recimo 5 sodnikov odsotnih, zakaj bi nam jih manjkalo 10? Drugi razlog je bil pomislek o tem, zakaj bi bili sodniki obsojeni na “večno skupno življenje”? Ko smo pare razstavili in sprejeli mešanje parov, mi je kar nekaj sodnikov dejalo: ‘Andrej, to je bila rešitev. Drugače bi v naslednji sezoni nehal soditi, saj sva prišla v odnosu preprosto tako daleč, da se že težko prenašava.’ Če bi bil tako še naprej aktualen sistem fiksnih parov, bi eden nehal in tako bi izgubili oba. Naslednja stvar pa je takšna, da je bil nekoč sprejet sistem fiksnih parov, pri tem so se pokazale prednosti in pomanjkljivosti. Mi igramo na prednosti “ad hoc” parov (naključnih parov sodnikov op.p.). Po funkcijah v pravilih imamo oba sodnika enakovredna razen, če pride do nasprotja pri odločitvi, takrat ima prednost sodnik A (sodnik v polju op.p.). Glede na to, da se pri vsakem napadu sodnika v tej vlogi menjata, ne vidim razloga, zakaj bi bili fiksni stabilni pari. Zdi se mi neumnost, da je zaradi mešanja parov kvaliteta sojenja padla. V preteklosti se je dogajalo, da eden od sodnikov v fiksnem paru ni bil v formi in je sodil bistveno slabše. Seveda pa je popolnoma jasno, da če daš v sodniški dvojec “ad hoc” enega boljšega in enega slabšega, da bo več napak. Fiksni pari sami po sebi ne zagotavljajo višje kvalitete sojenja. Argumenta o boljšem medsebojnem poznavanju v kritičnih trenutkih ne sprejemam. Ekipe in reprezentance so mi velikokrat govorile o sodniških parih, kjer en sodnik v paru odsodi večino odločitev, medtem ko se drugi neprestano podreja partnerju. Je pa popolnoma logično, da za najtežje tekme sestaviš dva sodnika, ki sta trenutno v najboljši formi in to prinaša tudi manj napak. Slabost fiksnih parov je zanašanje sodnikov eden na drugega. Če v fiksnem paru eden od sodnikov ni v formi, drugi pa pričakuje odločitve katerih je vajen, a jih potem zaradi slabe forme ni, lahko izpade sojenje fiksnega para zelo slabo. Celotno gledano so torej razlogi za mešane pare kadrovske in vsebinske narave. Seveda pa gre tukaj tudi za medsebojne odnose med dvema sodnikoma. Večina sodnikov je zadovoljnih z mešanjem parov, nekateri pa so zadovoljni nekoliko manj.
Je možno navesti kakšen primer para, ki ni želel sprejeti vaše odločitve?
Med temi sodniki, ki sodijo, so to sprejeli vsi. O konkretnih imenih pa ne bi govoril. Znana je javna izjava gospoda Ljubiča (Peter Ljubič op.p.), da sta z gospodom Krstičem (Nenad Krstič op.p.) ‘pričela skupaj soditi in da bosta skupaj tudi zaključila s sojenjem.’
Ta poteza (mešanje parov) je sedaj že nekaj časa v izvajanju. Kakšen je vaš pogled na to? Se vam zdi uspešno? Bi kaj izboljšali? Precej je mnenj, da zaradi tega kvaliteta sojenja pada.
Naj tukaj omenim, da so na zadnjem zasedanju med EP na Poljskem januarja tega leta klubi z velikansko večino zahtevali razbitje parov. Glede analize je tako, da od takrat, pri dveh enakovrednih sodnikih postavljenih v par, ni večjega števila napak. Seveda pa, če daš soditi po kvaliteti objektivno slabšega skupaj z boljšim se zgodi kakšna napaka več, kot če bi bil ta sodnik, ki je slabši, bistveno boljši.
To je analiza odločitve, kaj pa kakšne izboljšave? Kaj bi se še dalo izboljšati?
Trojke! Absolutno trije sodniki na eni tekmi.
Kako daleč je uresničitev tega?
To je odvisno od klubov. Sodniki smo na to pripravljeni. Pred štirimi leti smo na mladinskem mednarodnem rokometnem turnirju v Brežicah testirali, preverili in dodelali gibanje treh sodnikov. Mi smo pripravljeni. Ko bodo klubi sprejeli odločitev za tretjega sodnika, bomo pripravljeni, da ga nato samo še postavimo na igrišče. Seveda pa ta pravila, ki so v veljavi, sedaj govorijo o dveh sodnikih in ne o treh. Jaz sicer verjamem, da bi Slovenija lahko sprejela odločitev za tretjega sodnika, v to sem prepričan. Mogoče bi bili deležni kakšne kritike s strani IHF-a (Mednarodna rokometna zveza op.p.) in EHF-a (Evropska rokometna zveza op.p.), a mislim da imajo gospodje na teh dveh zvezah dovolj problemov sami se seboj in se ne bi ukvarjali še z nami.
Zakaj pa klubi ne sprejmejo tega predloga?
Pravzaprav je to vprašanje za klube oziroma za predsednika obeh združenj lig. Morda je problem v denarju oziroma v stroških sojenja, če bi bili trije sodniki. Vem, da smo mi pripravljeni.
Ker smo že ravno pri stroških. Če ni skrivnost, koliko je plačan sodnik na posamezni tekmi?
Fiksna tarifa za sojenje v 1. moški rokometni ligi je 230 € na sodnika na tekmo. Seveda nihče ne sme tukaj pozabiti, da sodnik, ki želi soditi na tekmah, potrebuje lasten prevoz (avtomobil), mora natočiti gorivo, sam si mora kupiti sodniško opremo (najmanj tri komplete dresov, trenirko itd.), nato 30 dni sodnik ‘sponzorira klub’, saj denar dobi šele najmanj en mesec po odsojeni tekmi ali celo več. Ne vem, koliko ima nato čistega dobička na tekmo. Poleg tega morajo sodniki najvišjih lig soditi tudi na tekmah mlajših kategorij, kjer pa dobijo samo 26 € plačila na tekmo. Kakšen je nato zaslužek sodnika na mesec?
Najboljši sodniki torej sodijo tudi mlajše kategorije. Kakšen je razlog za to?
Razlog je izhodiščno v tem, da imajo tudi mlajše kategorije pravico do tega, da jim sodijo najboljši sodniki.
Se strinjamo. Kaj pa bi se dalo narediti, da bi bilo sodnikov še več oziroma kako dobiti nove sodnike?
Na zelo različne načine. Sam sem prepričan, da, če bi sodniki na tekmi imeli čisti zaslužek od tistih 230 €, ki jih prejmejo, da bi jim torej ostalo čistih 230 € na tekmo, bi jih zagotovo bilo več. Sam se že leta trudim prepričati nekdanje igralce, tudi igralce prve lige, pa nočejo priti. Fantje imajo denar za preživetje, pa nočejo soditi. Vas zanima njihov odgovor?
Seveda …
… Rečejo mi, ‘Andrej, a si ti nor? Da bom s tribune prenašal, da mi lastno mamo ‘nekam pošiljajo. Andrej odpade.’ To mi govorijo nekdanji reprezentanti in nekdanji dobri igralci prve lige. Tako mi pravijo tudi nekateri trenerji, ki so že dalj časa brez angažmaja (trenerskega dela op.p.) in bi lahko bili dobri sodniki. Tako da …
Kakšne pa so, po vašem mnenj, najbolj pomembne kompetence, lastnosti sodnika?
Kar se tiče kompetenc, predvsem psihična pripravljenost sodnika, zmožnost soditi v težkih, frustrirajočih situacijah in pa seveda vrednote. Na primer: sodnik, ki mu niso pomembne vrednote kot so poštenost (soditi v skladu s pravili), pravičnost (soditi za obe ekipi enako), odgovornost (priznati napako, sprejeti posledice svojih napak, se zanje opravičiti) in spoštljivost (razumeti in ceniti vložek vsakega igralca, trenerja, klubskega delavca), nima kaj delati na igrišču.
Pojdiva na naslednje vprašanje. Kako mešanje parov sprejemajo sodniki, ki potem v paru sodijo evropske tekme? Npr. David Sok in Bojan Lah.
To je vprašanje za njiju. Vprašajte Davida in Bojana.
Nas pa zanima vaš pogled?
Meni sta izrazila, da nimata nič proti. Edina želja je bila, da bi pred evropskimi tekmami kakšno tekmo odsodila skupaj.
Kaj pa delegiranje oziroma žrebanje sodnikov, ali se vsi pari naključno žrebajo? Kdo izvede delegiranje in kdo je prisoten?
Sodnike izžrebava jaz in komisar lige (Aleš jug op.p.). Jaz pripravim dva bobna, in sicer A ter B boben. Torej tekme, ki jih ocenim, da so derbiji in tekme, za katere ocenim, da je dokaj verjetna zmaga ene ekipe. Nato pripravim pare za vsak boben posebej in komisar lige jih izžreba.
Torej sta prisotna samo vidva?
Da, tako je. Klubi so ocenili, da je to dovolj.
V tej sezoni sta v slovenski sodniški prostor prišli tudi hrvaški sodnici Helena Crnojevič in Emina Kostecki-Radić. Večina slovenske rokometne javnosti je do sedaj na njuno sojenje podala precej pohval. Pomeni to še več te prakse v prihodnosti?
Jaz bi si je želel še več. Sam se že več let sprašujem, zakaj lahko v Slovenijo pride tuji igralec ali trener, ne bi pa mogel priti tuji sodnik. Poleg tega pa je dejstvo, da se ljudje “slej ko prej nažrejo” istih obrazov. Sam ne vidim problema, zakaj ne bi kakšen derbi sodil hrvaški ali madžarski sodnik ali pa celo na Hrvaškem sodil slovenski sodnik. Tukaj smo preveč ozkogledni.
Kako pa je prišlo do dogovora s hrvaškima sodnicama?
Sodnici sta nas kontaktirali, ker nista več želeli soditi na Hrvaškem. Želeli sta si sprememb in klubi so jih sprejeli na 1. A in 1. B listo sodnikov.
Velika tema v slovenskem rokometu je tudi ne sojenje sodniškega para Krstič-Ljubič. Lahko predstavite svoj pogled na to vašo potezo oziroma potezo sodniške organizacije, da ne sodita več v naši ligi?
Zadeva je bila že tolikokrat omenjena …
… a na našem portalu še ne. Lahko vseeno poveste kaj več?
Na kratko je tako, kot sem že zgoraj omenil, da je eden izmed obeh omenil, da bosta zaključila kot par, torej ne želita mešanja parov. Klubi pa so sprejeli, da jih na listi ni.
… kako to mislite klubi?
Tako kot sem rekel, klubi niso imeli pripomb na listo brez njiju dveh. Osnovno jabolko spora je bilo, da vsi sodniki, ki sodijo prvo A listo, sodijo tudi mlajše kategorije. Sodniki, ki ne želijo soditi mlajših kategorij, preprosto ne bodo na listi sodnikov.
Glede na to, da ju v tujini cenijo, morda v naši ligi manjka njuna kvaliteta? Sodita pa na večjih prvenstvih.
… na katerem večjem prvenstvu sta sodila nazadnje?
V Katarju.
… res je. Kaj pa EP na Poljskem? Kaj pa Liga prvakov? Onadva sta zagotovo odlična sodnika, znata soditi, o tem ni nobenega dvoma in to ni bilo nikoli sporno ali vprašljivo. A če ne želita sprejeti naših pogojev …
Sporna situacija se je zgodila na tekmi 1. NLB Leasing lige, med ekipama Trimo Trebnje in Jeruzalem Ormož. Je v tej situaciji sodnik s svojo odločitvijo ravnal pravilno?
Napaka sodnikov. Sodnik ob golu bi moral dosoditi prekršek krožnega napadalca Trebnjega v napadu in mu dodeliti osebno kazen, sodnik v polju pa bi moral dosoditi korake napadalca Trebnjega.
Kakšna pa je bila vaša reakcija, kazen?
Ni bilo kazni. Bila je ocena, da sodnika nista v formi za derbije tekem v prvi ligi in sedaj iščeta, oziroma eden od sodnikov išče, formo na derbijih moške 1.B lige, drugi pa je zaradi zaposlenosti prosil za premor. Torej bilo ni nobene kazni, samo na težkih tekmah moške 1. B lige lovita formo za 1. NLB Leasing ligo.
Kaj pa se drugače zgodi? Se je že zgodil primer kazni?
Eno je slabo sojenje, drugo pa je oškodovanje ekipe skozi celotno srečanje. To pomeni, kadar gre za razmerje napak v škodo ene ekipe, ki pa je neobičajno. Takrat se seveda sodniki pogovorimo. In ja, zgodilo se je že, da so bili sodniki kaznovani.
Kakšna je bila kazen?
Enostavno niso več sodili na članskih tekmovanjih.
Kaj pa menite o vse bolj pogostih pritožbah klubov na sojenje v ligi? Prejeli smo ogromno mnenj, da se na pritožbe ne odzivate. Kaj menite o tem?
To me res zelo čudi. Vsak klub lahko po končani tekmi od mene zahteva analizo sojenja. Sam sem se do zdaj odzval na vsak klic. Če ne takoj, pa zagotovo naslednji dan. Vsakdo me lahko pokliče in zahteva analizo sojenja. Seveda pa predlagam, da raje pokliče naslednji dan, ko glave niso več tako “vroče”. Obstaja pa tudi institut pritožbe na sojenje, klubi jo lahko podajo, plačajo kotizacijo in nato se odloča. Glede na to, da se vsakodnevno slišim s predstavniki klubov, da vsakodnevno z njimi komuniciram, me to mnenje res čudi.
Koliko klubov pa vas je do zdaj poklicalo?
Natančne številke ne vem. Recimo na krog je to ena ekipa, ki zahteva ali analizo ene sporne sodniške situacije ali analizo razmerja napak v celotni tekmi. Od sedmih tekem je to v povprečju ene ekipa. Včasih je ena, včasih nobena, včasih pa dve.
Kako ukrepate oziroma kaj se zgodi, če delegat in sodniki ne spoštujejo rokometnih pravil? Primer, ki smo ga pred tedni prejeli, je direktni rdeči karton igralcu Dobove (Adamu Seferoviču) na tekmi 9. kroga 1. NLB Leasing lige (Dobova:Trebnje) v zadnji minuti srečanja. Seferovič takrat ni prejel prijave, kot bi jo po pravilih moral. V pravilniku ne piše, da je to prepuščeno presoji sodnikov.
Naredila sta napako skupaj z delegatom. Vsi trije so naredili napako.
Torej v tem primeru ni bilo kazni?
Poglejte, sodnika sta celo tekmo odsodila solidno, dobro. A na koncu sta naredila napako. Naj jima zaradi tega “nohte pulim”? Naj ju “namakam v vrelo vodo”? Kaj moremo? Pogovoriš se z njima, opozoriš ju naj se trudita teh 60 minut soditi osredotočeno in biti zbrana do konca tekme.
Kaj pa glede napak sodnikov?
Zagotavljam vam, da se na tekmi ne da narediti manj kot 10 napak. Sodnik na tekmi odpiska približno 100 krat. Če je naredil 10 napak, je na fakulteti to ocena 9. Vse do 10 napak na tekmi je dobro sojenje. Torej tisti, ki misli, da se da na tekmi odsoditi brez napak je “fantast”. Tistega, ki misli, da bi lahko na tekmi naredil manj kot 10 napak, seveda v razmerju 5:5 ali 6:4, toplo vabim v sodniške vrste. Sam vsako leto delam analizo sojenja v Sloveniji in nemški Bundesligi, ki velja za najmočnejšo. Zagotavljam vam, da nemški sodniki na posameznih tekmah napravijo več napak kot naši.
Torej, kaj bi se še dalo izboljšati?
To, da bi bili sodniki profesionalci ali vsaj pol-profesionalci. Da bi profesionalno sodili, da bi se cel teden pripravljali samo na tekme, da bi sodili tudi tekme mlajših, da bi lahko živeli od tega. To bi zagotovo dvignilo kvaliteto sojenja. Sojenje treh sodnikov pa bi zagotovo zmanjšalo število napak na tekmah. A menim, da profesionalnih ali pol-profesionalnih sodnikov pri nas še nekaj časa ne bo. Upam, da se bodo odnosi med sodniki, igralci, trenerji in vodstvi klubov še izboljševali. Želim si, da bi se pravila spremenila tako, da bi sodniki lažje sodili in vsi ostali akterji lažje razumeli pravila.
Kaj pa menite o novih pravilih, ki pridejo v veljavo poleti?
Menim, da bodo nova pravila, predvsem pravilo šestih plus ene podaje, še dodatno otežila sojenje. Že tako je na igrišču en sodnik premalo, saj manjka tretji sodnik, pa se sodnikoma nalaga še več dela npr. s štetjem podaj. Take spremembe pravil so testirane na svetovnih prvenstvih, kjer je med tekmami na in ob igrišču red, kjer so pogoji za sojenje odlični. Ob igrišču so dva, celo trije “delegati”, izšolani časomerilci in zapisnikarji. Uvajati takšno pravilo v slovensko tekmovanje je druga zgodba. V premoru med dvema sezonama tako sodnike in ekipe čaka ogromno dela v adaptaciji na nova pravila. Upam, da jim bo uspelo.