S stavkom: “Rokomet je eden tistih športov, ki s svojimi pogosto nejasnimi pravili velikokrat razburja navijače in tudi neposredno vpletene,” so Bojan Čotar, Uroš Mohorič, Ognjen Backović in David Sok pričeli debato na Valu 202. Pravila rokometne igre so preohlapna, kar potrjuje več kot 30 predlogov nacionalnih rokometnih zvez in vrhunskih klubov za spremembo pravil, med njimi je ena izmed pobudnic tudi Slovenija.
Spomnimo se najprej tekme med Slovenijo in Nemčijo, ko sta sodnika po zaključeni tekmi pregledala posnetek, dosodila najstrožjo kazen za Nemce, ki so jo realizirali in tekma se je končala neodločeno. Mnenja o tej odločitvi še kar niso povsem enaka. Ima prav nemška ali slovenska stran? “Situacija v Zagrebu ni bila tako črno-bela, kot bi si sodniki želeli, če bi imeli zelo jasna pravila. Po črki pravil sta v tistem trenutku sodnika ravnala narobe. Pravilno bi bilo, če bi sodnika slovenskega igralca, ki je oviral izvajanje izključila za 2min, nikakor pa to ne bi smela biti 7-metrovka,” je pojasnil Sok, svetovno uveljavljen rokometni sodnik, ki skupaj z Lahom tvori enega izmed najboljših sodniških parov na svetu.
KAKŠNI PA BODO POPRAVKI PRAVIL?
Zaradi takšne situacije in tudi vseh ostalih podobnih, ki razburjajo javnost se sedaj na EHF in IHF pogovarjajo o spremembi rokometnih pravil. “Prvi predlog je povečanje števila sodnikov na tekmah najvišjega nivoja iz 2 na 3. Dinamika rokometne igre se je bistveno povečala iz 2 sodnika težko uspeta spremljati vse dogodke na igrišču. Naslednji predlog so čimbolj objektivna in razumljiva pravila – časovna omejitev napada, uporaba pregleda video posnetka s tem dodatkom, da bi imeli tudi trenerji možnost zahteve za ogled posnetka,” je razložil Uroš Mohorič, direktor slovenske reprezentance. Trener naj bi na polčas imel 1 možnost ogleda posnetka, ampak v kolikor se izkaže, da trener v 1. polčasu nima prav, potem v 2. polčasu ta vpogled izgubi.
Pravilo, ki naj bi se uvedlo izhaja iz košarke. Sedaj v rokometu obstaja pravilo, da mora žoga v celoti prečkati golovo črto pred iztekom igralnega časa. To naj bi se spremenilo in bi zadetek veljal takrat, če žoga zapusti igralčevo roko pred piskom sirene. Naslednja stvar je ukinitev rumenih kartonov, prišlo naj bi tudi do spremembe pri prekršku v napadu. “Igralec, nad katerim je bil storjen prekršek v napadu, mora stati z obema nogama na tleh,” je pojasnil Mohorič. Prišlo bo tudi do redefiniranja igre z nogo, kjer bo vsako igranje z nogo sankcionirano s prostim metom, poleg tega pa bo igranje z nogo, ki preprečuje podajo “v akcijo”, sankcionirano z dvominutno kaznijo.
Posnetek oddaje V sredo – nova pravila od 12. minute dalje
5 NOVIH PRAVIL OD 2016 DALJE
V olimpijskem letu 2016 je IHF v sodelovanju z EHF uvedel 5 novih pravil, ki so nadgradila stare in izboljšala rokometno igro. Cilj je narediti rokomet še bolj privlačen.
- Igra s 7 igralci
- Modri karton
- Pravilo zadnjih 30 sekund
- Poškodovani igralec (če ni progresivnega kaznovanja, zapusti igrišče za 3 napade)
- Pasivna igra (6 podaj)
“Jaz osebno nisem privrženec igre s 7 igralci, ker menim, da se s tem upočasnjuje rokomet,” je povedal Bojan Čotar, trener, ki trenutno deluje v Moškem rokometnem klubu Ljubljana. V letošnji sezoni je ekipo popeljal do uvrstitve v 1. B rokometno ligo. “Definitivno sem za to, da ko je kazen, je kazen in mora ekipa igrati z igralcem manj. Tudi od nas trenerjev zahteva to veliko bolj kreativnosti,” je izrazil nestrinjanje s pravili bivši pomočnik selektorja moške članske reprezentance.
“Največji problem je nastal na olimpijskih igrah, saj so bila nova pravilo po mojem mnenju premalo predstavljena vsem ekipam,” je pojasnil Sok in nadaljeval: “Največji problem, na kar smo sodniki opozarjali že čisto na začetku, je pravilo zadnjih 30 sekund, saj se takrat odloča o zmagovalcu. Igralcem se to ni pravilno predstavilo pravilno.”
Bojan Čotar in David Sok sta opozorila tudi na to, da je rokomet trenutno edini šport, ki ima v zadnjih 30 sekundah spremenjeno pravilo napram ostalemu delu tekme.
“Jaz sem pristaš tega, da bi se rokomet moral zgledovati po košarki. Napad je treba časovno omejiti,” opozarja Ognjen Backović. Pravilo pasivne igre, ki je bilo sprejeto leta 2016, ne rešuje skoraj nič, razen tega, da je ob dvignjeni roki določeno maksimalno število podaj. Ampak dilema je, kdaj naj sodnik dvigne roko. Še vedno je to subjektivna presoja, zato Backović opozarja na časovno omejitev napada.
GLAVNI PROBLEM SODNIKOV JE … ?
“Glavni problem sodnikov je to, da so podplačani. Problem je tudi, da obstaja tudi možnost podkupovanja sodnikov – sploh tistih iz vzhodnega sveta,” je opozoril Ognjen Backović, ki seveda razume, da je adrenalin pod pritiskom drugačen: “Ljudje se na pritisk odzivamo različno. Vrhunski sodniki imajo to notranjo uro, kot pravimo, ko točno vejo, kdaj dvigniti roko, ampak treba je vedeti, da nam ne sodijo na vsaki tekmi samo vrhunski sodniki.”
KAM BO ŠEL ROKOMET V PRIHODNOSTI?
Poleg že zgoraj omenjenih petih sprememb se za naslednji olimpijski ciklus pripravljajo tudi druge, nove spremembe. Cilj je predvsem popularizacija rokometa. “Če se bo igra razvijala v tej smeri, kot se sedaj, bomo definitivno potrebovali vsaj tretjega, če ne celo četrtega sodnika,” je dejal David Sok.
“Predvsem je pa treba tako igralce kot sodnike že od majhnih nog vzgajati v tej smeri, da bodo pravila enaka povsod. Tako bomo tudi kulturo navijanja dvignili na višjo raven,” pravi Sok.
Veliko vprašanje je tudi, ali je smiselno igrali EP in SP na vsake 4 leta in ne na vsaki 2 leti. “Za dobro zdravje igralcev bo potrebno priti do kompromisa, saj nekateri igralci na sezono odigrajo po 100 tekem, kar je definitivno preveč,” je na še en aspekt rokometa opozoril Ozren Backović.
David Sok je pa še opozoril na to, da so sodniki na popolnoma amaterski ravni – tako s plačili kot z načinom dela in organizacije. “Sodimo igralcem, ki imajo milijonske pogodbe, mi pa žal po 8 urah službe še potem sodimo tekmo, v kolikor je to med tednom. Priprava na tekmo bi bila popolnoma drugačna, če bi imel cel dan pred tekmo in bi sodnik na tekmo prišel spočit in ne po 8 urnem delavniku.”