Že v svojih rosno mladih letih se je iz Ljubljane preselil v Nemčijo, kjer je njegov rokometni talent prepoznal velikan iz Berlina. Nekaj časa je nabiral prepotrebne izkušnje v mladinskih selekcijah Fusche Berlina, nato se je celo pridružil prvi ekipi, za tem pa odšel na posojo k Emsdettnu. Izvrstni mladi vratar Mark Ferjan pa se je letos kljub nekaterim ponudbam iz tujine vseeno odločil za povratek v Slovenijo – zastopal bo barve mariborskega Branika.
Najprej poglejva malce v preteklost. Bil si v Nemčiji, zdaj se vračaš v Slovenijo in si že oddelal večino priprav v Mariboru. Kaj je največja razlika med Nemčijo in Slovenijo?
V Nemčiji je bilo super. Tako v Berlinu kot tudi v Emsdettnu je bilo poskrbljeno za vse, kar športnik rabi. Največja razlika je po mojem mnenju profesionalizem igralcev in ljudi v klubu ter odnos navijačev, katerih je bilo v Nemčiji polno na vsaki tekmi.
Iz Ljubljane si šel v Berlin, kjer si bil nekaj časa tudi član prve ekipe. Kaj si si najbolj zapomnil od nemških zvezdnikov?
Najbolj sem si zapomnil, ko mi je Heinevetter v pogovoru dejal: “Vrednost laktata v krvi in pa fitnes ne branita žog”. Drugače pa je bilo zelo dobro sodelovati s Petrom Stochlom, od katerega sem se dosti naučil. Presenetilo me je, da večina igralcev na tem nivoju ni imela takega zanosa oziroma zagrizenosti na treningu, kar bi se mogoče pričakovalo. Vse je bilo bolj na “easy”.
S katerim zvezdnikom si se najbolj ujel?
Najbolj sem se razumel s balkansko skupino, torej Gojun, Vukovič, Nenadic in pa Kozlina. Veliko časa pa sem preživel tudi s Stochlom, ki je bil moj mentor na vseh možnih področjih.
V letošnji sezoni se vračaš v Slovenijo. Kaj te je prepričalo v Mariboru?
Iskreno povedano, o Mariboru na začetku nisem ravno razmišljal, saj sem hotel ostati v Nemčiji. Imel sem pogodbo za naslednje leto s klubom iz 2. lige, v katerem bi veliko branil, vendar so se v začetku junija zaradi težke situacije v klubu raje odločili pripeljati starejšega vratarja. Slučajno sem takrat izvedel da je Đurica na izhodnih vratih Maribora in tako smo prišli v stik.
Iz kje vse pa si imel še druge ponudbe?
Ponudbe so bile tudi iz lige prvakov, vendar sem se raje odločil ostati na podobnem nivoju kot do zdaj in igrati, kot pa sedeti v klubu z večjim imenom.
Kakšni so letos cilji v Mariboru – tako tvoji osebni, kot rezultatski cilj ekipe?
Osebni cilji so seveda da se z dobrimi predstavami vrnem v resni vlogi vrnem v Bundesligo ali pa klub iz lige prvakov.
Osnovni klubski cilj je liga za prvaka. Kljub temu da se je ekipa izredno pomladila hočemo ostati čim bližje najboljšim. V challenge Cup pa gremo čisto sproščeno, krog za krogom.
Pred približno enim letom si dejal, da bi rad dokazal Fuchse Berlinu, da so se zmotili, da so te dali stran. Torej tvoja največja želja je zaigrati za prvo ekipo Berlina?
Največja želja je v naslednjih 3 letih priti v Ligo prvakov. Če mi to uspe z Berlinom ali katerim drugim klubom, je čisto vseeno. Z Berlinom sem ves čas v kontaktu. Ocenili smo, da mi klub, glede na ambicije, ki jih ima, ne more ponuditi redne minutaže. Ekipa se bo v naslednjih sezonah pomlajevala. Če bom do takrat na nivoju, da lahko tudi taki vrhunski ekipi pomagam, bi bila vrnitev zelo realna.
Študiraš na Evropski pravni fakulteti. Kako usklajuješ študijske obveznosti s profesionalnim športom?
Mislim, da ni težko. Tako kot pri športu, so tudi pri šolanju določene stvari, ki se jih je treba držati. Glede študija pa mi je šla zelo na roko tudi fakulteta, ki mi je omogočala šolanje na daljavo.
FOTO: Slavko Kolar