Dve moštvi deklet RK Zelene doline iz Žalca sta nastopili na največjem turnirju na svetu za mladinske kategorije. Moštvo starejših deklic pod vodstvom Milana Ramšaka je suvereno premagovalo vse nasprotnike do izločilnih bojev. Prva izločilna tekma v balonu brez ventilacije v izredni vročini in sopari ni predstavljala ob nasprotniku takšne ovire kot nemški sodniški par, ki je sodil nemškemu moštvu tako naklonjeno, da so se prisotni navijači Slovenk samo držali za glave. Navzlic temu so tehnično in taktično vrhunsko podkovane rokometašice iz Žalca prikazale vrhunski rokomet v nemogočih razmerah za igro in zaradi manipulacij časomerilke za mizo dobile izenačujoči gol. V čudnem sistemu podaljšane igre imenovanem “shoot out“, ko podobno kot pri hokeju namesto kazenskih metov igralka steče proti golu izpred svojega gola in od vnaprej določene igralke dobi podano žogo in brez vodenja žoge s tremi ali manj koraki zaključi z metom na gol od tam, kjer je prejela žogo. V tem delu igre živcev in dvobojev z vratarko nasprotnega moštva so razrvane od krivice, ki se jim je dogodila v rednem delu igre naša dekleta, žal izgubila tekmo. Trener je kljub temu zadovoljen predvsem zaradi bogatih izkušenj, pridobljenih na mednarodnem področju ob pomanjkanju kakovostnih nasprotnikov na domačem prvenstvu. Zagotovo bo od tega imela korist tudi kakšna reprezentančna selekcija, saj je med temi dekleti kar nekaj zanimivih deklet, ki bi si po kakovosti zaslužile vso pozornost reprezentančnih trenerjev.
Drugo moštvo igralk pod vodstvom nekdaj odličnega igralca Velenja Iztoka Rozmana igralk, ki so šele vstopile v mladinsko kategorijo, so prav tako, pokazale obilo rokometnega znanja, a med drugim zaradi številčne oslabljenosti, ki je posledica tega, da nekatere dobre posameznice mnogo prezgodaj zapuščajo tudi druge klube, več kot rednega dela turnirja niso zmogle. So pa prav tako pokazale, da se v tem klubu iz Savinjske doline z dolgoletno tradicijo, v katerem so delovali naši prekaljeni trenerji v posameznih obdobjih. Niko Markovič, Tone Tiselj, Igor Razgor, Bojan Voglar so vsak v svojem obdobju, zapisani kot trenerji, ki so soustvarjali rokomet. Ob sedanjem trenerju Milanu Ramšaku in tudi aktualnem vodji stroke je ob njem največ časa temu klubu posvetil žal prezgodaj pokojni Aleš Filipčič. Ob Iztoku Rozmanu se je v zadnjem času kot trener vratark pridružil tudi naš legendarni vratar Rolando Pušnik. Vse to je ob predanem delu nove predsednice Tine Gluhak ob izdatni pomoči staršev in podpori lokalnega okolja zagotovilo, da se bo za žalski rokomet ali posameznice iz te sredine še slišalo.
Ne nazadnje pa je potrebno omeniti še profesorico športne vzgoje Anito Seles Držan, ki s svojim predanim delom v šoli in v okviru rokometnega kluba iz Žalca skrbi za priliv novih talentov. In to ne samo v ženski rokomet, temveč tudi v moškega. V celjski klub je usmerila toliko uspešnih rokometašev, da si zasluži za to poseben prispevek, ki ga bomo objavili v prihodnosti. Skupaj s trenerko Tano Sutaj pa je v istem času, kot je bil turnir v Pragi v Kopru nastopila z moštvoma starejših deklic B in mlajših deklic B, ki so prav tako pokazale rezultate dobrega dela z njimi in je moštvo starejših deklic B, ki sicer prav tako vadi pod vodstvom trenerja Milana R. osvojile odlično tretje mesto na turnirju.
Piše: ALEŠ PRAZNIK