Okrnjen letošnji izgled lige je izgledal takole: Prvi del tekmovanja je bil prvič sestavljen iz A in B skupine, ki sta šteli le tri ekipe. V izločilne boje se je uvrstilo vseh šest ekip, zraven pa sta se priključila še Zagreb in Veszprem. Madžarski prvaki pa so si četrtfinale tekmovanja več kot očitno vzeli kot dober trening za svojo mlajšo generacijo.
Po končanem skupinskem delu je imelo vseh 6 ekip enak izkupiček – dve zmagi in dva poraza. Tekme v tej fazi so bile zanimive in napete, o čemur tudi pričajo minimalne gol razlike.
Letošnji četrtfinalni obračuni
V prvem četrtfinalu sta se pomerila beograjski Partizan in Veszprem. Srbi so v domači dvorani slavili 39:24, na Madžarskem pa so v bolj izenačenem obračunu prevladali z rezultatom 19:21. Veszpremovi mladinci (U21) so s tem nedvomno pridobili odlične izkušnje, a luč, ki so jo s tem vrgli na to 12 let staro tekmovanje, ni najboljša.
Drugi četrtfinalni par sta predstavljala Eurofarm Pelister ter Tatran Prešov. Oba srečanja je visoko dobilo moštvo Urbana Lesjaka, ki je Slovake nadigralo z osmimi in desetimi goli razlike. Strateg slovaške ekipe, Marek Gernat, je po drugi tekmi potarnal, da je imelo njegovo moštvo preveč poškodovanih igralcev, da bi se lahko dostojno uprli makedonski zasedbi.
Vardar je doma premagal Vojvodino z 38:25, na gostovanju v Novem Sadu pa so bili boljši z rezultatom 26:32.
Zadnji četrtfinalni obračun med Zagrebom in Nexe Našicami je bil predviden za sredo, 5.4.,a je bil prestavljen.
Slovenski klubi v SEHA ligi
Edina slovenska kluba, ki sta zaigrala v (South East Handball Association League) SEHA ligi sta RK Gorenje Velenje in RK Celje Pivovarna Laško. Oba štajerska kluba sta v omenjenem tekmovanju nastopila le v letih 2017 in 2018.
Takole so zapisali leta 2016 pri Žurnal24 : “Da gre pri ligi Seha za izjemno močno tekmovanje, v katerega bosta slovenski ekipi pod okriljem RZS nastopili prvič, priča dejstvo, da so se kar štirje klubi Seha lige uvrstili v osmino finala letošnje Lige prvakov, trije v četrtfinale, prvak Veszprem pa je igral tudi veliki finale tega tekmovanja, ki ima tudi lastno televizijo in veliko podporo medijev. Najmočnejša slovenska kluba z igranjem v ligi pričakujeta večji obisk v dvoranah, večje povezovanje z navijači in s tem večje možnosti za sponzorske vložke, ki omogočajo nadaljnji razvoj klubov in slovenskega rokometa.”
Kaj kmalu pa je zmanjkalo osnovnih potrebščin – želje in denarja. Naporen tekmovalni ritem, ki so ga zahtevali domače prvenstvo in evropsko tekmovanje ter finance potrebne za sodelovanje v takšni ligi, so takrat prikovali dva izmed naših najboljših klubov na realna tla.
Feniks se še ni dvignil iz pepela…