Kapetanka slovenske rokometne reprezentance Ana Gros je v intervju za EHF povedala kar nekaj zanimivih stvari v povezavi z nastopanjem za reprezentanco, klub in o evropskem prvenstvu. 29- letnica trenutno članica francoskega Bresta je s 67 zadetki na devetih tekmah najboljša strelka elitne lige prvakinj. Na nocojšnji tekmi s Francozinjami pa se bo srečala s kar nekaj poznanimi obrazi iz francoske lige.
Na prvi tekmi ste se srečali z Dansko vratarko Sandro Toft, nocoj bo tukaj veliko igralk iz Bresta in Metza. Ali so dvoboji s klubskimi soigralkami za Vas kaj posebnega?
Na dogodku kot je EHF EURO se pogosto pojavi, da igraš proti trenutnim ali bivšim soigralkam in vedno je posebno. Ampak vsi vejo, da za 60. minut tekme prijateljstvo izgine.
Proti Danski je imela Sandra očitno prednost, saj me zelo dobro pozna. Bila je igra misli in vedno je za vratarja lažje v takšnih situacijah.
V Franciji igrate od leta 2014, kamor ste prišli iz Nemčije oziroma še prej iz Györa. Kaj naredi Francijo tako posebno za vas?
Zagotovo je tu dejstvo, da lahko z obema ekipama igram Ligo Prvakinj. Ampak tukaj ne gre samo za športni del življenja. V Franciji se počutim dobro pa govorimo bodisi o Metzu ali Brestu. Res sem se lahko razvila v vrhunskem klubu kot je Metz, potem pa sem dobila ponudbo iz Bresta, ki je bil zares ambiciozen, kar je pri meni zelo pomembno. Brest je zares profesionalen s popolno strukturo, poskrbijo za vse. Tu se lahko popolnoma osredotočim na rokomet. In tudi obmorsko življenje je super, ampak če sem odkrita tu preveč dežuje.
Ko pride do liste strelk ste vedno pri vrhu, tako kot trenutno v DELO EHF ženski Ligi Prvakinj. Je to del Vaše mentalitete in DNA?
Jaz sem strelka, to je moje delo in moja vloga. Rada pomagam svojim ekipam z zadetki, ampak rada pomagam tudi mojim soigralkam s podajami, saj rada igram za ekipo. Trudim se dati vse od sebe in če je zadevanje moje najboljše je v redu.
Slovenija običajno premaga vrhunsko reprezentanco na otvoritvenih tekmah velikih tekmovanj. Tokrat ste izgubile z Dansko. Kaj se je zgodilo?
Proti Danski res nismo prikazale naše najboljše igre, vendar morate pogledat tudi na vse okoliščine. Tekme nismo odigrale eno leto, niti pripravljalne, nič. Nato smo imele samo deset pripravljalnih dni, ampak niti enega treninga, kjer bi bile prisotne vse igralke. V ekipi smo imele tudi nekaj težav s poškodbami tako, da smo končno začeli z delom šele tukaj na Danskem. In ob upoštevanju vsega tega upam, da bomo na prihajajočih dveh tekmah nadgradile našo igro.
Čakata Vas še obračuna z Francijo in Črno goro. Katera od teh dveh tekem bo lažja?
Nobena. Za nobeno tekmo proti vrhunskim ekipam ne morem reči, da je lahka. Francija spada med najboljše reprezentance na svetu, Črna gora pa se bori kot hudič z izjemno močno obrambo. Tako, da bosta obe tekmi vse prej kot lahki.
Ob upoštevanju tega, kako ocenjujeta Vaše možnosti za napredovanje v glavni krog tekmovanja?
Dvakrat se bomo morale boriti. Vemo, da nobena izmed tekem ne bo lahka, ampak lahko premagamo katerokoli ekipi, to smo dokazale v zadnji letih. Francija ima zagotovo bolj uravnoteženo in širšo klop. Črna gora ima mogoče individualno nekaj boljših igralk, ampak me vemo kako se boriti in poizkušale bomo zgrabiti svojo priložnost.
Ste kapetanka mlade ekipe z veliko mladimi talenti. Kaj ste raj vzor, šef ali general v ekipi?
Za reprezentanco igram že 13 ali 14 let, tako da sem med najizkušenejšimi igralkami v ekipi . Zelo rada pomagam in podpiram mlade igralke. Tudi sama sem bila mlada in sem prejelo veliko podpore starejših igralk.
Kljub vaši karieri v klubu, kako pomembno je za Vas igranje za državno reprezentanco?
Tako sem ponosna, ko lahko oblečem reprezentančni dres in zapojem slovensko himno. Ob igranju himni imamo tako velika čustva. Slovenija je majhna država z majhnim številom igralk. Zato toliko več pomeni zastopati državo kot je Slovenija na tako pomembnem turnirju kot je EHF EURO.
Foto: Uroš Hočevar / kolektiff in O.Stephan/BBH