V prostorih NLB (Bankarium – Muzej bančništva Slovenije) je ta četrtek potekala 3. seja predsedstva Rokometne zveze Slovenije.
Na dnevnem redu zbranih predstavnikov predsedstva in ostalih navzočih so bile številne aktualne tematike slovenskega rokometnega prostora. Predsednik Rokometne zveze Slovenije, dr. Bor Rozman, je predstavil osnutek strategije RZS za obdobje med leti 2023 in 2030 ter le-tega podal v javno razpravo. Ob poglobljeni analizi notranjega in zunanjega okolja predlog strateškega načrta zajema tudi jasno definirane strateške cilje in aktivnosti ter z njimi povezana tveganja.
Želja predsedstva je, da bi se do leta 2030 povečalo število aktivnih igralcev za 20%. Do leta 2025 bi se naj začel projekt Rokomet v vrtcih, ki je bil do sedaj močno oviran zaradi pandemije.
Delo članskih reprezentanc v zadnjem obdobju sta povzela selektorja Dragan Adžić in Uroš Zorman, ki sta zadovoljna z izboljšanjem reprezentančnega kulta glede na prejšnja leta. Oba selektorja sta kot glavni cilj navedla kvalificiranje na Olimpijske igre v Parizu (kot tudi prvenstva stare celine in svetovna prvenstva).
Poročilo o delu v izbranih vrstah mlajših starostnih kategorij sta predstavila Anja Frešer in Jaka Peterlin, opravljene aktivnosti v mini rokometu pa Rok Košak. V sklopu projekta Rokomet moja igra je bilo organiziranih 6 rokometnih festivalov, štirje pa so še na letošnjem vidiku. 10 letošnjih (v tej sezoni) festivalov bi se naj nadgradilo prihodnje leto na 13, s še izboljšano organizacijo in dodatnimi aktivnostmi in zanimivostmi za mlade.
Generalni sekretar slovenske rokometne zveze, Goran Cvijić, je predstavil analizo izpostavljenosti glavnih sponzorjev zveze na svetovnem prvenstvu 2023, med katerim si je prenose tekem slovenske moške članske reprezentance ogledalo skoraj milijon gledalcev, skupno število gledalcev televizijskim prispevkov o predstavah naši izbrane vrste na velikem tekmovanju v izbranem obdobju pa je znašalo 6.674.954.
Tomaž Ambrožič iz agencije Sport Media Focus je predstavil trajnostno poročilo evropskega prvenstva 2022 za članice, Jure Cvetko pa je spregovoril o uspešni kandidaturi za organizacijo EP 2024 za mladince, ki je naslednje v vrsti številnih mladinskih tekmovanj najvišjega ranga, ki jih v zadnjih letih gosti Celje z okolico. Šlo bo za prvo tovrstno prvenstvo kjer bo nastopilo 24 izbranih vrst. RZS mora EHFu predlagati tri dvorane, ki jih bo evropska zveza potrdila.
Predsedstvo je na seji imenovalo tudi člane strokovnega odbora RZS in sicer Dr. Marto Bon, Dr. Marka Šibilo, Branko Mijatović, Slavka Iveziča, Bojana Čotarja, Klemna Luzarja in Uroša Mohoriča ter dva pridružena člana brez glasovalne pravice: Davida Soka, Jurete Natka.