Letos mineva 25 let odkar se je poslovil Ribničan Jože Šilc. Kot se ga spominjajo drugi je bil velik rokometaš in velik trener, za mnoge eden najboljših slovenskih trenerjev vseh časov.
Mineva petindvajset let odkar se je za vedno poslovila oseba, ki je v slovenskem rokometu pustila ogromno sled. Jože Šilc je s svojo osebnostjo in svojim znanjem prepričal marsikoga ter v rokometni zgodovini soustvarjal mnoge prelomnice. Če se njegova življenjska pot ne bi končala z abrahamom bi jih mogoče ustvarjal še danes.
“Bil je velik borec, vešče je prodiral, metal, imel različne padce. Bojeval se je tudi, ko je ekipa izgubljala, morda tedaj še najbolj,” se Šilca spominja njegov veliki prijatelj Nikola Radić, s katerim sta bila nerazdružljiva. Jože Šilc je prihajal iz Ribnice, natančneje iz vasice Sajevec. Bil je član ribniške rokometne ekipe nekoč imenovane Partizan, tako kot še marsikje drugje. Bil je zunanji igralec ter druge navdihoval z rokometnim znanjem ter karizmo. Bil je velik šaljivec in tudi zelo priljubljen.
Ribnica, Slovan, Škofja Loka, Sevnica
Sredi 60. letih prejšnjega stoletja je izziv našel pri Slovanu, od tam ga je pot najprej vodila v Škofjo Loko in nato v Sevnico. Leta 1974 se je skupaj z Radićem vrnil v Ribnico, kjer sta sodelovala skupaj s prof. Cvetom Pavčičevm. Skupaj so ustvarili nekatere izmed največjih uspehov ribniškega rokometa. Zaželi so z uvrstitvijo v drugo jugoslovansko ligo. Radić, ki je bil med drugim tudi Šilčeva poročna priča se spominja, da je bila Ribnica takrat kakšno desetletje in pol za Slovanom in Celjem po kakovosti tretji slovenski klub. Prav prof. Pavčič je oba navdušil za trenersko delo in tako študij na fakulteti za šport.
Največji rezultatski dosežek Šilčeve trenerske kariere je brez dvoma osvojitev evropskega klubskega podprvaka s Slovanom leta 1981. Ljubljančani so zaostali le za nemškim Magdeburgom. Šilc je bil kot trener človeški, nikoli žaljiv ali grob. Odnos do življenja in športa ter znanje pa so mu prinesli tudi avtoriteto in spoštovanje.
BIL JE PREDAN SVOJEMU DELU
Možganska kap ga ni ustavila, morda je le omejila njegovo delovanje. Čeprav zaradi kapi ni več videl je vseeno vodil tekme in treninge. Potem, ko so mu drugi opisovali položaje na igrišču, je svetoval kakšne taktične poteze naj igrajo.
Po smrti je zapustil športno družino. Sin Urban je bil izvrsten rokometaš, hčerka pa se je ukvarjala z odbojko. Urban je bil tudi rokometni reprezentant, kasneje pa si je ustvaril znanstveno kariero. Kot krožni napadalec je bil član zlate generacije Prul, ki je leta 2003 prišla vse do polfinala lige prvakov. S tem je nadaljeval očetovo tradicijo osvajanja vrha Evrope z ljubljanskimi ekipami. Po končani igralski karieri pa se je tudi sin odločil sprejeti trenerski izziv.
Tako pod njegovim imenom potek Šilčev memorial že vse od leta njegove smrti (1994). Na turnirju sodelujejo vse slovenski ekipe pri katerih je Šilc postil pečat. Najuspešnejša ekipa v dosedanjih 25 izvedbah je z 8 zmagami ekipa Škofje Loke. Ta je zmage sicer osvojila pod različnimi imeni.
Povzeto po: siol.net
Foto: splet