Bojan Čudič – Legenda z veliko začetnico

Na Hardeku oziroma Hard EK-u kot mu pravijo Ormožani smo videli nekaj, kar ni uspelo še nikomur. Nekaj, kar se je zapisalo v anale slovenskega rokometa, nekaj, kar Ormož ne bo nikoli pozabil. Tekla je 4. minuta tekme v ligi za obstanek, domači Ormožani so igrali proti ljubljanskemu Slovanu. Sodnika sta dosodila sedemmetrovko in žogo je v roke vzel Bojan Čudič, zadel, slavil svoj 2000. gol v prvi slovenski rokometni ligi in na koncu Ormožu tudi prinesel točko proti gostom iz Ljubljane.


Ekipe RK Jeruzalem Ormoža si brez njega ne moremo predstavljati. Pri svojih 34. letih na igrišču še vedno deluje zelo poletno. Kot mladinec se je pri osemnajstih letih iz Celja preselil v Ormož, kjer je svojo prvo tekmo za člansko ekipo odigral v sezoni 2004/2005, ko je v prvi slovenski rokometni ligi pri dvajsetih letih zadel 106 golov na 34 tekmah.

»Ljudje v Ormožu so prijazni, odprti, vzdušje znotraj ekipe je na zelo visoki ravni. Dvomim, da ima katerikoli kolektiv takšno vzdušje, kot ga imamo v ormoški garderobi«, je dejal Čudič in nam s tem odgovoril na vprašanje, kaj ga drži toliko let v Ormožu kljub ponudbam drugih klubov, ki jih je imel na mizi že kar nekaj, a jih je vselej zavrnil.

Živi v Celju, kjer si je tudi ustvaril družino. S partnerko Ano imata 3 hčerke – Zojo, Ulo in Elo. Njegov dan poteka malce drugače kot dan ostalih, ki delajo 8 urni delovnik. Zjutraj vstane, poskrbi seveda najprej za kavo in ostala jutranja opravila, po kosilu mu ostane nekaj prostega časa, a ne prav veliko, saj se vsak dan vozi iz Celja v Ormož na trening.

Natančni izvajalec sedemmetrovk, ki požene kri po žilah prav vsakega vratarja, ko se postavi na črto za najstrožjo kazen, se je po tekmi zahvalil tudi navijačem: »Hvala vsem, ki so mi to omogočili, hvala tudi navijačem, ki so moj 2000. zadetek pospremili s stoječimi ovacijami in s tem pokazali, kako spoštujejo ta dosežek«. Ravno Ormožani, ki »(v)pijejo iz principa« (slogan navijaške skupine RK Jeruzalem Ormož – Ormožanov), pa so velikokrat jeziček na tehtnici na napetih tekmah. Navijaška skupina vpije že od leta 1992 in podpira ormoški rokomet »v dobrem in v slabem«, kot nam je povedal eden izmed ustanoviteljev navijaške skupine, Aljoša Širovnik Vičar, ki nam je razložil, da se je le enkrat zgodilo, da so navijači »štrajkali« en polčas, ampak zato, ker igralci niso dobili plač in so s tem želeli izraziti svoje nestrinjanje. Na svoj način so tako zaščitili igralce, kar je hvale vredno!

Ravno proti Slovanu je Čudič zadel 9 sedemmetrovk iz prav toliko poizkusov. Poleg tiste iz 4. minute pa je bila zelo pomembna še ena. Tista, s katero je še drugič v tekmi dvignil na noge celotno dvorano. Osem sekund pred koncem so gostje vodili za gol. Čudič se je postavil na črto sedmih metrov in hladnokrvno žogo poslal mimo ljubljanskega vratarja Dušana Podpečana, ki se ob strelu ormoške 10-ke ni niti premaknil.

Prepričani smo, da bo po koncu njegove kariere dres s številko 10 na hrbtu še zelo zelo dolgo krasil strop Hardeške trdnjave, a do takrat in do njegovega 3000. zadetka »bo treba še malce počakati«, je povedal Bojan Čudič.

 

Pripravil: Primož Petrovič Vernikov
FOTO: Aleš Cipot

Komentarji

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja